Priključni hibrid Prius preskušamo v vsakdanji uporabi. In smo se vprašali, kako bi bilo, če bi morali potovati le z električnim pogonom in iskati električne priključke.
Avtomobilov na električni pogon pri nas res ni veliko, ampak akcija ob njihovem prihodu pred nekaj leti, da bi bilo v Sloveniji na voljo vsaj nekaj priključkov zanje, je bila kar uspešna, vsaj, če sklepamo po njihovem številu. Spiske z naslovi za večino priključkov najdete na dveh spletnih straneh. Za www.elektro-crpalke.si s podatki na spletni strani skrbi Elektro Ljubljana, še nekaj več črpalk za elektriko oziroma polnilnih mest najdete na spletni strani Društva za električna vozila Slovenije (REVS) polni.si. Za tiste, ki imajo ambicije, z električnim avtomobilom z malo večjim dosegom, kot je tisti pri Priusu s priključnim hibridnim pogonom, se nam je zdela stran DEVS celo uporabnejša, ker na njej dobite tudi podatke o črpalkah na Hrvaškem.
A za celotne razmere glede 'elektrifikacije' avtomobilskega pogona pri nas je zanimivo tudi že to, da se še besednjak o osnovnih pojmih pri električnih avtomobilih ni poenotil. Električarji govorijo o elektročrpalkah, zanesenjaki za novo vrsto avtomobilskega pogona o polnilnih mestih. Bomo organizirali srečanje za poenotenje izrazov? Dodati je treba, da podrobnejši pregled spiskov pokaže kar nekaj razhajanja, zanimivo, da največ pri najpogostejših ponudnikih takšnih polnilnih mest – podjetjih, ki se ukvarjajo s pridobivanjem ali distribucijo elektrike.
Za poskus, kako bi bilo, če bi bilo treba potovati zgolj z električnim pogonom, smo izbrali nekaj krajev s tega spiska in se odpravili na pot. Pa smo že po nekaj postankih ugotovili, da je bila zelo pametna zamisel, da si takšna priključna mesta ali elektročrpalke le ogledamo, ne pa pri njih tudi skušamo priti do 'sveže' elektrike. Preden lahko namreč na teh mestih pridete do možnosti, da prek priključka steče tudi elektrika, je treba premagati še marsikakšno oviro.
Priključki so različni. Skoraj povsod je treba izpolniti nekaj zahtevanih pogojev: se javiti na primer upravi podjetja, ki upravlja parkirišče; centrali elektrodistribucijskega podjetja, ki upravlja priključek, kjer vam morebiti celo izstavijo posebno identifikacijsko kartico; lahko pa je takšen opravek ponekod mogoče opraviti celo prek spleta in mobilnega telefona; spet drugje je povsem drugače in o možnosti priključevanja kaj morebiti celo piše na priključnem mestu. Tudi glede tega, na kakšen način se priključite oziroma kakšen priključek uporabljate, je kar precej razlik.
Še najenostavnejši je seveda tisti, s katerim se v električno omrežje priključimo z našim Priusom, torej na povsem običajno gospodinjsko vtičnico. Poznavalci vedo, da bo takšno 'črpanje' elektrike sicer trajalo dlje. Je pa tudi res, da bi nas v oddaljeni Polani pri Murski Soboti v kampu hotela Štrk to rešilo in bi ob nekoliko daljšem kosilu ali večerji nato spet lahko nadaljevali pot. Za drugi priključek v glavnem mestu Prekmurja bi bilo bolje, če bi tja prišli v delovnem času podjetja, pred katerim ta stoji. Podobno bi bilo tudi v Izlakah, kjer priključek stoji na prominentnem mestu, pred glavnim vhodom v tovarno Eti, kjer bi, najbrž če bi bili gost podjetja, dobili ključek za odklepanje priključka.
Ste se že kdaj spraševali, kako 'črpati' elektriko v dežju. No, če se odločite za nakup v mariborskem nakupovalnem centru Europarku, podobno velja tudi za ljubljanski Citypark, vam vprašanje glede mokrote in spajanja kablov z električnim omrežjem ne bi prišlo na misel!
Nasploh lahko rečemo, da je vprašanje parkiranja električnih avtomobilov prav zanimivo. Če bi si na primer želeli nakupovati v ljubljanskem Bauhausu (tistem na Rudniku), potem si morate že po poti tja zelo želeti, da so prazni štirje parkirni prostori okoli stebra z vtičnicami (sodeč po napisih na njem, zanj skrbi Elektro Ljubljana). Ker so na voljo vsakemu obiskovalcu te trgovine in tudi niso prav z ničimer označeni, da so namenjeni za kaj posebnega, mora imeti voznik res srečo, da se mu obe želji hkrati izpolnita.
Prisrčen smeh nam je po drugi strani vzbudila uprava mesta Maribor. Tam so se odločili, da bodo za električne avtomobile pripravili nekaj parkirnih prostorov, na katerih ni treba plačevati parkirnine. O kakšnih stebrih z električnimi priključki pa nič ...
Sklep: Razmere glede polnilnih postaj so v naši državi tipično slovenske – nekateri so pokazali celo nekaj dobrih namenov, se trudijo, elektrodistributerji so se glede teh polnilnic zagotovo še najbolje izkazali. Seveda je drugo vprašanje, ali so njihova mesta res primerna za običajne uporabnike. Opravkov lastniki električnih avtomobilov navsezadnje nimajo zgolj v upravah elektrodistributerskih podjetij, kjer na polnilnice obvezno naletite.
Kdo in kdaj se bo slovenske druge 'elektrifikacije' lotil, to je zdaj vprašanje. Glede tega bi bil pravzaprav odgovor lahko – država. Pa bi glede na slabe izkušnje z njenimi vrhovnimi upravitelji bilo bolje reči: doklej se bodo tudi 'elektrofriki' kot sodobni Don Kihot borili z vetrnimi elektrarnami?
Besedilo in foto: Tomaž Porekar
Vse postaje na enem mestu
Kje najti vse (ali pa vsaj veliko večino) polnilne postaje pri nas? Na spletu bo to najlažje na naslovu www.elektro-crpalke.si, kje najdete ne le zemljevid in seznam postaj, ampak tudi podatke o priključkih, načinu aktivacije in podobno. Nerodno je le, da stran ni prijazna do uporabnikov mobilnikov. Zanje je boljša rešitev aplikacija ChargeJuice (za iOS že obstaja, za Android bo v kratkem), kjer so oziroma bodo v naslednji različici na voljo podatki o polnilnih postajah, tiste, ki spadajo pod Elektro Ljubljana, pa je iz aplikacije mogoče tudi prižgati. Pri Avant Caru, ki je poskrbel za nastanek aplikacije, pravijo, da bodo poskusili to funkcionalnost
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja