Električni in hibridni avtomobili vse bolj priljubljeni - Aktualno - Avto Magazin

Električni in hibridni avtomobili vse bolj priljubljeni

Avtomobili z alternativnimi pogonskimi sklopi počasi postajajo vse bolj priljubljeni tudi v Sloveniji. Njihovo število se vztrajno povečuje, kar kažejo tudi podatki o prodaji električnih in hibridnih avtomobilov na slovenskem avtomobilskem trgu.

17. 4. 2016

Kot kaže primerjava med januarjema 2015 in 2016, med katerima je seveda leto razlike, se je prodaja električnih in hibridnih avtomobilov precej povečala. Če jih je bilo lanskega januarja v Sloveniji prvič registriranih 21, smo januarja letos že lahko zabeležili 40 oziroma skoraj dvakrat več registracij novih električnih in hibridnih avtomobilov. Število se ne zdi ravno visoko in je v celotni januarski prodaji novih avtomobilov predstavljalo le 0,6 odstotka, vsekakor pa kaže na rast slovenskega trga električnih in hibridnih vozil, ki postajajo tudi pri nas vse bolj zanimivi.

Za katere avtomobile so se slovenski vozniki odločali? Največji delež je z devetimi prodanimi primerki dosegla Toyota Auris Hybrid, s petimi primerki ji sledi BMW i3. Januarja so bili prodani tudi po štirje primerki Smarta ForTwo ED, Tesle S, Toyote Yaris Hybrid, po trije Lexusa NX, Lexusa RX in Toyote RAV4 Hybrid, dva Lexusa CT ter po eden Lexus GS, Mitsubishi Outlander in Renault Zoe.

K statistiki avtomobilov, ki se prodajajo na slovenskem avtomobilskem trgu, precej dodajo tudi prodajne številke lanskega decembra. Tedaj je bil prvič registriranih 25 novih električnih in hibridnih vozil, in sicer 12 Toyot Auris Hybrid ter po dve Toyoti Auris Hybrid, Lexusa RX, Toyoti RAV4 Hybrid in Renaulta Zoe ter po en BMW i3, BMW i8, BMW X5, Citroën C-Zero in Renault Kangoo Express Z. E.

Poglejmo torej, kateri tipi električnih in hibridnih avtomobilov so bili na slovenskem avtomobilskem trgu v zadnjih dveh mesecih najbolj uspešni.

Toyota Auris Hybrid

Toyota Auris Hybrid je hibridna različica Toyote Auris, na voljo pa je tako v kombilimuzinski kot tudi v kombijevski obliki. Avtomobil poganja pogonski sklop iz 1,8-litrskega bencinskega motorja in elektromotorja s sistemsko močjo 100 kilovatov, ki je enak pogonskemu sklopu Toyote Prius pretekle generacije.

BMW i3

BMW-jev prvi električni avtomobil ima karoserijo precej oglatih oblik. V njegovem minimalističnem kokpitu so digitalni prikazovalniki nadomestili analogne. Na voljo je v dveh različicah, kot čisti električni avtomobil ali električni avtomobil s podaljševalnikom dosega. V električni različici mu litij-ionska baterija z zmogljivostjo 22 kilovatnih ur omogoča okoli 190 kilometrov dosega, s podaljševalnikom dosega v obliki 25-kilovatnega bencinskega dvovaljnika pa pridobi še dodatnih 300 kilometrov dosega.

Smart ForTwo ED

Smart ForTwo ED je električna različica Smarta ForTwo prejšnje generacije. Z elektromotorjem z močjo 55 kilovatov, litij-ionsko baterijo z zmogljivostjo 17,6 kilovatne ure in majhnimi merami je zelo primeren za mestne vožnje. Napovedana je tudi električna različica aktualnega Smarta ForTwo.

Tesla S

Elegantna aluminijasta karoserija štirivratne električne limuzine ne skriva le razkošne notranjosti z velikim zaslonom, občutljivim za dotik, ampak tudi zmogljive litij-ionske baterije, ki napajajo različne zmogljive kombinacije električnega pogona na vsa štiri ali le zadnji kolesi. Tesla sicer ni naprodaj v Sloveniji, a se vse več kupcev odloča zanj in si ga pripelje iz tujine.

Toyota Yaris Hybrid

Hibridno različico Toyote Yaris poganja sklop 1,5-litrskega bencinskega štirivaljnika z največjo močjo 55 kilovatov in 45-kilovatnega elektromotorja, ki je pravzaprav izpeljan iz pogonskega sklopa Toyote Prius, a prilagojen manjšemu avtomobilu. Prednosti pokaže predvsem v mestnem okolju.

Lexus NX, RX, CT, GS

Avtomobili znamke Lexus so čedalje bolj izčrpno opremljeni tudi s hibridnimi pogonskimi sklopi, ki jim poleg udobja in odličnih voznih lastnosti zagotavljajo tudi razmeroma gospodarno vožnjo.

Toyota RAV4 Hybrid

Toyota je hibridni pogon razširila tudi v razred športnih terencev. Toyoti RAV4 Hybrid je namenila kombinacijo 2,5-litrskega bencinskega motorja in že znanega hibridnega pogona, na voljo pa je tudi s štirikolesnim pogonom, pri čemer zadnja kolesa poganja le elektromotor.

Mitsubishi Outlander PHEV

Mitsubishi Outlander PHEV je bil prvi in še vedno je eden najbolj priljubljenih priključnohibridnih športnih terencev. Lani je bil osvežen in po novem lahko celo služi kot vir električne energije za gospodinjstvo. Za njegov pogon skrbi sklop iz dveh 60-kilovatnih elektromotorjev in 89-kilovatnega bencinskega motorja, z elektriko iz litij-ionske baterije z zmogljivostjo 12 kilovatnih ur pa lahko prevozi do 52 kilometrov.

Renault Zoe

Majhen električni mestni štirisedežnik s 65-kilovatnim elektromotorjem je na voljo z dvema dosegoma: 210 ali 240 kilometrov. Baterija ima v obeh primerih enako zmogljivost 22 kilovatnih ur, a so Zoeju R240 večji doseg zagotovili z bolj učinkovitim pogonskim sklopom in krmilno elektroniko.

BMW i8

BMW i8 je čistokrvni športni kupe s priključnohibridnim pogonom, ki ga sestavljata 170-kilovatni 1,5-litrski bencinski trivaljnik in 96-kilovatni sinhroni elektromotor. V 4,4 sekunde doseže hitrost 100 kilometrov na uro in pospešuje vse do hitrosti 250 kilometrov na uro, pri tem pa povprečno porabi 2,5 litra goriva na sto kilometrov in v zrak izpusti le 59 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Omeniti še velja, da zgolj na elektriko lahko premaga do 37 kilometrov.

BMW X5 xDrive 40e

Hibridna različica BMW-jevega velikega športnega terenca je opremljena z 230-kilovatnim hibridnim pogonskim sklopom iz 180-kilovatnega dvolitrskega biturbo bencinskega štirivaljnika in 83-kilovatnega elektromotorja, ki zagotavljata pospeške v 6,8 sekunde do 100 kilometrov na uro in največjo hitrost 210 kilometrov na uro. Litij-ionske baterija z zmogljivostjo 9 kilovatnih ur mu zagotavlja električni doseg 31 kilometrov.

BMW 330e

Čisto sveža je priključnohibridna različica BMW-jeve serije 3. Kombinacija turbobencinskega štirivaljnika in elektromotorja, nameščenega v samodejni menjalnik, mu zagotavlja 251 'konjev' največje moči, 5,7 kWh litij-ionska pa nekaj manj kot 40 kilometrov električnega dosega.

BMW 225xe Active Tourer

BMW-jev Active Tourer se tudi lahko pohvali s priključnohibridno različico. Ta ima spredaj trivaljni 1,5-litrski turbobencinski motor, ki poganja prednji kolesni par, zadaj pa elektromotor za zadnja kolesa. V hibridnem načinu delovanja ima tako 225xe štirikolesni pogon. Skupaj zmore 225 'konjev', elektromotor sam pa jih ima 88. Doseg? Okoli 40 kilometrov.

Volkswagen e-Golf

E-Golf je bil januarski prodajni rekorder. 115-'konjski' elektromotor je dovolj zmogljiv za vsakdanje vožnje, litij-ionska baterija z zmogljivostjo 24 kilovatnih ur pa mu zagotavlja do 190 kilometrov dosega. E-Golf imajo nekateri kupci še posebej radi, saj se (v nasprotju z nekaterimi konkurenti) skoraj ne razlikuje (ne po obliki, ne počutju za volanom, ne po uporabnosti) od klasičnega Golfa, razen seveda, ko gre za občutke, ki jih ponuja popolnoma električna vožnja.

Volkswagen e-Up!

Mali Volkswagnov električni štirisedežnik je idealen za dnevne mestne in primestne vožnje. Baterija z 18,7 kilovatne ure zmogljivosti mu daje okoli 150 kilometrov dosega, na hitri polnilni postaji CCS pa se do 80 odstotkov napolni v le pol ure. Z največjo hitrostjo 135 kilometrov na uro se bo e-Up! uspešno spopadel tudi z avtocestami.

Volkswagen Golf GTE

GTI, GTD, GTE. GT na začetku pri Golfu označuje športne različice in priključnohibridni GTE ni izjema. Zna biti sicer čisto električen (z dosegom do 50 kilometrov) ali klasičen hibrid (s porabo le liter in pol bencina), v načinu GTE pa skupna moč bencinskega turboštirivaljnika in elektromotorja skrbi predvsem za čim športnejšo vožnjo. Dobrih 200 'konjev' je ob električnem navoru za to čisto dovolj.

Renault Kangoo Express Z. E.

Renault Kangoo Express Z. E. združuje prevozniške zmogljivosti in električni pogon brez izpustov škodljivih plinov, zaradi česar je uporaben predvsem v mestnem okolju. S polnimi baterijami premaga do 125 kilometrov, za dobre pospeške pa poskrbi elektromotor, ki v trenutku doseže navor 226 njutonmetrov.

Seveda tu nismo našteli vseh modelov električnih in hibridnih avtomobilov, ki so na voljo na slovenskem trgu. Ponudba se v zadnjih mesecih namreč bliskovito povečuje in ni daleč čas, ko jih bodo imele v ponudbah prav vse avtomobilske znamke.

Kaj je dobro vedeti pred nakupom

Morda tudi vi razmišljate o nakupu bolj ekološkega vozila? Bi imeli električni avto ali priključni hibrid, pa ne veste, kateri bi bil primeren za vas in kaj pomenijo čudne kratice? Za lažjo odločitev smo vam pripravili kratek vodič po alternativnem svetu na štirih kolesih.

Ko gre za avtomobile z alternativnimi pogonski sklopi, običajno uporabljamo kratice EV, BEV, EREV, PHEV ali FCEV. Te pravzaprav zelo natančno opišejo, kakšna tehnologija se skriva pod kožo, hkrati pa tudi povedo, kakšni uporabi je avto pravzaprav namenjen.

EV ‒ električni avtomobili

Kratica EV, ki jo pogosto zamenjuje kratica BEV (Battery Electric Vehicle ‒ električno vozilo z baterijami), označuje najbolj osnovno obliko električnega avtomobila, ki nima motorja z notranjim zgorevanjem (ICE – Internal Combustion Engine). Poganja ga elektromotor, ki vso energijo črpa iz elektrike, ki je shranjena v baterijah. Te so v električnih avtomobilih najpogosteje litij-ionske (Li-Ion) ali izpopolnjene litij-polimerne (Li-Poly). S pomočjo različno močnih polnilnikov (ti lahko uporabljajo enosmerni, DC, ali izmenični tok, AC) se polnijo iz javnega električnega omrežja, precej energije pa se lahko pridobi tudi z regeneracijo, pretvorbo zavorne energije avtomobila v električno, ki lahko doseg poveča kar za petino. Dosegi električnih avtomobilov so sicer odvisni predvsem od zmogljivosti baterij, največkrat pa dosegajo vsakdanjim opravkom primerne razdalje okoli 200 kilometrov – seveda pa obstajajo tudi primerno dražje izjeme z več kot dvakrat tolikšnim dosegom. Če so vaše dnevne poti krajše od 100 do 150 kilometrov in si daljše poti lahko organizirate z drugim avtom (ali drugačnim načinom prevoza), je EV prava izbira za vas.

PHEV – priključni hibridi

Priključnohibridni avtomobili so hibridni avtomobili z močnejšo baterijo. To je mogoče napolniti iz omrežja, kar se odraža v povečanem električnem dosegu, ki običajno znaša okoli 50 kilometrov (ponekod pa tudi manj). Gre za kombinacijo električnega in avtomobila z motorjem na notranje zgorevanje. Najpogosteje je bencinski, lahko pa tudi dizelski. Običajno gre za vzporedne hibride, kar pomeni, da lahko glede na režim vožnje vlogo pogonskih enot opravljata eden, drugi ali oba motorja skupaj. Zaradi velikega navora elektromotorjev motorji na notranje zgorevanje pretežno delujejo v območju največjega izkoristka goriva, kar se odraža predvsem v manjši porabi goriva in nižjih izpustih škodljivih snovi. Večina trenutnih priključnih hibridov ima električni motor, ki zagotavlja okoli tretjino skupnih zmogljivosti, razmerje pa se počasi obrača. PHEV je odličen za vse, ki imajo veliko res kratkih poti, hkrati pa tudi precej poti, ki presegajo zmogljivosti EV.

EREV ‒ električni avtomobili s podaljševalnikom dosega

Tudi električni avtomobili s podaljševalnikom dosega so hibridni avtomobili, a v nasprotju s priključnimi hibridi gre pretežno za serijske (zaporedne) hibride. To pomeni, da pogonsko vlogo opravlja elektromotor, ki se v osnovi napaja iz baterij, ki se z elektriko napolnijo iz omrežja. Ko se baterije izpraznijo, se vključi razmeroma majhen motor na notranje zgorevanje, ki poganja električni generator, ta pa napaja baterije za pogon elektromotorjev. Pravzaprav gre torej za baterijski električni avtomobil, ki pa mu bencinski motor omogoča precejšnje povečanje dosega. Ta je sicer odvisen od velikosti posode za gorivo, a lahko sega precej prek 500 kilometrov. Seveda tudi ti avtomobili regenerirajo energijo ob zmanjševanju hitrosti. Tovrstne avtomobile običajno izberejo tisti, ki si želijo EV, a niso čisto prepričani, da jim bo njegov doseg zadostoval, ne potrebujejo ali ne želijo pa PHEV. Zaradi dodatnega motorja je EREV dražji od čisto električnega avtomobila.

FCEV ‒ električni avtomobili s pogonom na gorivne celice

Električni avtomobili s pogonom na gorivne celice elektriko pridobivajo s proizvodnjo v gorivnih celicah. Gorivne celice elektriko pridobivajo na kemični način s cepitvijo molekul vodika na protone in elektrone. Vodikovi protoni preidejo skozi membrano, kjer se s kisikom iz zraka vežejo v vodo, sproščeni elektroni pa tvorijo električni tok, ki se shrani v baterijah in seveda poganja elektromotor avtomobila. Najpogostejše gorivo avtomobilov na gorivne celice je torej vodik, lahko tudi metan, izpušne pline pa tvori čista vodna para (v primeru metana tudi ogljikov dioksid), zato so ti seveda (v primeru uporabe vodika) lokalno povsem neškodljivi okolju. Običajno imajo vgrajeno podobno baterijo kot navadni hibridi – ta je namenjena shranjevanju odvečne elektrike iz gorivne celice in pomoči gorivni celici ob oddajanju med hitrimi spremembami režima vožnje. Doseg je seveda odvisen od količine goriva v posodi za gorivo in tako kot pri avtomobilih z motorji na notranje zgorevanje znaša 400 kilometrov in več, pa tudi polnjenje posode za gorivo ne traja nič dlje. V povprečju velja, da FCEV s pogonom na vodik porabijo približno 1 kilogram vodika na 100 prevoženih kilometrov.

Pomoč za lažji nakup

Električni in hibridni avtomobili niso poceni, zato k odločitvi za njihov nakup v večini držav močno pripomorejo subvencije. V Sloveniji za njih skrbi Slovenski okoljski javni sklad oziroma Eko sklad, ki pomoč namenja zainteresiranim kupcem hibridnih ali električnih osebnih vozil (avtomobilov, motornih koles, koles z motorjem in koles), pri katerih izpusti ogljikovega dioksida v kombiniranem načinu vožnje po podatki proizvajalca ne presegajo 110 gramov na kilometer.

Tipi subvencij se spreminjajo v skladu z razpisi, zato zainteresiranim kupcem hibridnih ali električnih avtomobilov priporočamo, da spremljajo razpise na spletni strani Eko sklada, letos pa so subvencije ugodno visoke: 7.500 evrov ob nakupu električnega avtomobila in 4.500 evrov ob nakupu priključnega hibrida.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri