Testi -
BMW 325i Cabrio
BMW-jev kabriolet in graščina, v našem primeru grad Bogenšperk, imata veliko skupnega. Oba sta vir občudovanja, saj se ponosno razkazujeta svetu, oba sta nedostopna za večino ljudi, saj se z bogastvom lahko pohvalijo le redki, oba pa imata tudi kakšno napako, ki je – dokler nisi njun uporabnik – nikoli ne bi opazil.
Graščine so lepe, mogočne, ponavadi se bohotijo na vrhu kakšnega dobro vidnega hriba. Čeprav nekateri poznavalci trdijo, da so nekoč gradili na izpostavljenih mestih zgolj zaradi težje dostopnega terena (in s tem večje varnosti), smo si verjetno edini, da svojega bogastva graščaki niso nikoli skrivali. V slogu: Naj se vidi, kdo je na tej zemlji gospodar!
BMW serije 3 verjetno ni najbolj ugleden bavarski predstavnik, kaj šele Cabrio na njegovi osnovi, saj se po veljavi lahko skrije pred serijo 6 in pred Z8. Pa vendar ima v sebi tisto nekaj, kar privlači poglede mimoidočih. Ali so to štirje krogi v prednjih žarometih, ki so verjetno veliko bolj prepoznavni kot tako opevana BMW-jeva ledvička v maski avtomobila, ali je to uspelo razmerje s skoraj idealnimi previsi pred prednjimi in za zadnjimi kolesi ali pa so to le od kupeja prevzete prikupne poteze zadka, ne vemo. Vemo pa, da si je moral marsikateri sprehajalec obrisati slino okrog ust, ko smo čisto počasi zapeljali po mestnih jedrih. Naj se vidi, kdo je največji frajer v mestu!
A vendar si moral živeti v gradu, da si spoznal tudi drugo plat razkošnega življenja. Da ogromne sobane niso najboljša pogruntavščina, ko govorimo o toploti v notranjosti, da je večje prostore veliko težje izolirati, da ne bi pihalo iz vsake najmanjše razpoke, in da o mrzlem kamnu, ki so ga takratni graditelji uporabljali, sploh ne govorimo.
Kabrioleti so uživaški, kupe-kabrioleti pa uporabnikom ponujajo še več: športnost kupeja in vetrovnost kabrioleta. Vendar je treba ob tem vedeti, da karoserije takšnih kupejev kljub velikemu naporu načrtovalcev niso tako vzvojno trdne kot karoserijske lupine njihovih ‘klasičnih’ bratov, saj je streha v vsakem primeru eden osrednjih nosilnih elementov.
BMW serije 3 Cabrio ni pri tem nobena izjema: v hitreje voženih ovinkih ali pri vožnji po slabšem cestišču boste čutili, kako se karoserija ‘navija’, kako po domače ‘diha’. Kljub izvrstni tako slušni kot tudi vodni izolaciji, kjer v potniško kabino ne pride niti kapljica usmerjenega curka iz avtopralnice, vožnja s takim avtomobilom ni tako uživaška. Ni tipično BMW-jevska, če me razumete.
Prav zato so se načrtovalci tega avtomobila zavestno (in pričakovano) odločili, da bo Cabrio tisti, ki bo imel v tem avtomobilu glavno besedo. Da bo veselje gledati, kako se v 23 sekundah odpre nebo nad vami, da tako delovanju strehe kot tudi pomiku vseh štirih stranskih šip elegantno ukazujemo z elektriko in da namestitev vetrne zaščite ne bo mučno opravilo, temveč prijeten ritual.
Da voznik in sopotnik ne bi bila prikrajšana vrhunske ergonomije, poskrbita tudi izvrstna prednja sedeža. Sedalni del ima prilagodljivo dolžino, bočne opore odlično opravljajo svoje delo, gretje pride še kako prav v mrzlih dnevih, ko si vseeno zaželite nekaj vetra v laseh, vse skupaj pa so ‘zapakirali’ v kakovostno usnje, ki se ne pregreje v poletni pripeki. Vredno vsakega denarja. Na zadnjo klop pa raje pozabite: navpičnega in prečnega prostora je dovolj, vzdolžnega pa skorajda ni.
Z drugimi besedami: če imate radi svoje prijatelje, naj gredo s svojim avtomobilom, saj bodo, čeprav je prostora za glave in ramena dovolj, trpeli zaradi žuljev na kolenih. Če jim bo noge sploh uspelo spraviti za prednji sedež, ne da bi pri tem ostali brez stopal. No, da je bil Cabrio prva (in verjetno edina) izbira pri načrtovanju, priča tudi mehanika. Nič ne rečemo, šeststopenjski samodejni menjalnik prestavlja nežno in tekoče, kot smo pri Bavarcih že navajeni, in motor pri nižjih vrtljajih nežno prede, da ga je užitek . . hmmm, preslišati.
Pa tudi pri intenzivnejši telovadbi ročične gredi dobi tisti tipični in tako prijetni BMW-jevski zvok, ki požene kri po žilah. Pa naj bo rdeča ali modra kri. Vendar pa je konjušnica zelo umirjena, lahko bi celo rekli, da je slabokrvna, česar pri 160 kilovatih nikakor nismo pričakovali. Kot da tisti, ki se vozijo v kabrioletih, nikoli ne prehitevajo. Poleg tega pa motor ni prav varčen, saj smo kljub razmeroma umirjeni vožnji na testu porabili kar 12, 2 litra goriva na 100 prevoženih kilometrov. Zato, če ste ljubitelji turbodizlov, počakajte do septembra, ko bo BMW pripeljal varčnejšega 325d Cabria. Verjetno pa vsi menimo, da avtomobilom zgoraj brez veliko bolje pristajajo bencinski hlapi, kajne?
Graščine in kabrioleti niso idealni. V prvih se lahko izgubimo, poleg tega so tudi mikavni za tatove, v drugih pa lahko pozabimo na frizerja in (večjo) prtljago. A vendar ga verjetno ni človeka na tem svetu, ki si ne bi želel enega in drugega. Ali kar mogoče obojega, kaj pravite?
Aljoša Mrak, foto:? Saša Kapetanovič












Komentiraj: