Lepo vas prosim, nikar se ne začnite zgražati. Pri Kii so v zadnjih letih naredili velik korak naprej. Njihovi izdelki so skoraj brez izjeme postali všečnejši, tehnološko naprednejši in kakovostnejši. Ne verjamete? Sedite v Cerata.

Res je, svojega porekla ne more skriti. In s tem se moramo strinjati. Zunanje linije so preveč azijske in 15-palčna kolesa premajhna, da bi se vrinil pod okrilje katerega od evropskih proizvajalcev. Celo za laika. Vseeno pa moramo priznati, da oblika le ni tako napačna. Predvsem velike zadnje luči in spojler na prtljažnem pokrovu (ta je na voljo za doplačilo) so tisti detajli, ki poskrbijo za dinamičnejšo podobo.

Potniški prostor je zgodba zase. Pretežno svetli odtenki v sivi barvi so tisti, ki bolj kot za športnost poskrbijo za toplino. Da avto nikakor ni športnik, govorijo tudi volanski obroč, merilniki in vsa stikala. Prav vsi so preveliki, da bi izžarevali športne ambicije. Se jih bodo pa razveseli starejši oziroma vsi tisti, ki jih vid morda že nekoliko zapušča. Zato, ker so ponoči zlahka berljivi oziroma dosegljivi. Presenetijo vas lahko številni predali in predalčki, ki zahvaljujoč gumiranim dnom ne opravljajo le funkcije prisotnosti, ampak tudi uporabnosti.

Če k temu prištejemo še izdatno nastavljiv vozniški sedež in volanski obroč, relativno dobrodušno odmerjen prostor na zadnji klopi ter že skoraj pregovorno bogato opremo, nam lahko verjamete, da notranjost tega avta potnikom pričara vse, kar od njega pričakujete. Pogoj je le, da vas v glavah ne tišči znamka avtomobila. Kia ima med Slovenci še vedno čuden prizvok. In to večino najbolj zmoti. Ustavite se za trenutek in se še enkrat ozrite na Kiino paleto. Sorento, Picatno, Cerato . . Če bodo nadaljevali tako, kot so zastavili, potem jim lahko uspe. Pri tem pa se bodo morali v veliki meri očitno zahvaliti največjemu korejskemu proizvajalcu avtomobilov Hyundaiu, ki jim ta čas trdno stoji ob strani.

O skrivnosti uspeha zato ne moremo govoriti. Tako kot mnogi avtomobilski koncerni so podoben korak storili tudi v Koreji. To pomeni, da so se združili (beri: Hyundai je kupil Kio) in se najprej lotili zniževanja stroškov. Predvsem pri razvoju. Zato lahko na Ceratu najdemo veliko sposojenih komponent. Pa vendar ne vseh. Podatek o medosni razdalji naj vas nikar ne zavede. Ta je enak kot pri Hyundaievi Elantri, zato pa Cerato stoji na novejšem in tehnološko naprednejšem podvozju.

Posamično vpetje spredaj ima pomožni okvir, namesto poltoge preme zadaj pa boste pri Ceratu našli posamično vpeta kolesa skupaj z vzmetnimi nogami ter vzdolžnimi in dvojnimi prečnimi vodili. Človek se seveda ob tem upravičeno vpraša, kako je mogoče, da se Kia na trgu baha z naprednejšim in stroškovno dražjim podvozjem, kot ga ima Elantra. Vendar tako kot za mnogo nerazumljivih vprašanj verjetno tudi za to obstaja logičen odgovor. Če malo špekuliramo, potem je podvozje, na katerem danes stoji Cerato, osnova za novo Elantro.

Večina preostalih delov je namreč dokazljivo Hyundaievih oziroma Elantrinih. Motorna paleta je pri obeh modelih do potankosti enaka. V njej najdemo dva bencinska (1.6 16V in 2.0 CVVT) in en turbodizelski motor (2.0 CRDi). Enako velja za menjalnike. Vendar tega kot uporabnik nikoli ne boste zaznali, pa tudi tega, da Cerato stoji na novejšem podvozju.

Relativno majhna 15-palčna kolesa, povprečne pnevmatike (Sava Eskimo S3) in vzmetenje, približano potrebam udobja, tehnično sliko podvozja precej zameglijo. Cerato se v ovinkih še vedno nagiba in vozniku, ko je hitrost prevelika, vrača precej nezaupljiv občutek. Pretiravanje s hitrostjo je zato povsem nesmiselno. To pa jasno pove, kakšnemu vozniku in načinu vožnje je namenjen Kiin najnovejši izdelek.

Dejstvo je namreč, da vam ta avto, če od njega ne zahtevate preveč, pričara presenetljivo prijetno vožnjo. Motor je za povprečno zahtevnega voznika zadovoljivo zmogljiv, menjalnik spodobno natančen (tega pri Kii do zdaj nismo bili vajeni), v paketu varnosti so štiri varnostne blazine, ABS in aktivni zglavnik na voznikovem sedežu, za dobro počutje v notranjosti pa poskrbijo evropskemu okusu približane linije, zanimivo izoblikovana sredinska konzola ter bogata oprema.

Ampak takšen Cerato se potem cenovno že povsem približa evropskim tekmecem.

Matevž Korošec

Foto: Aleš Pavletič