Testi -
Mazda6 1.8 TE
Mazda6 je stari znanec, pa čeprav je na trgu pravzaprav šele tri leta. In to, da se človeku zazdi, da avto pozna že od nekdaj, je ponavadi dober znak.
Da je Mazda6 prvo drobno pomladitev doživela že po treh letih, pravzaprav niti ni presenetljivo (in je zato 'že' malce odveč). Konkurenca je huda, poleg tega so se v teh treh letih rahlo spremenile tudi oblikovalske smernice tega japonskega proizvajalca. Maske njegovih avtomobilov so zdaj bolj poudarjene, z več kroma in z večjim znakom znamke - zato je takšno seveda dobila tudi prenovljena šestica. Da se ne boste trudili in iskali drugih zunanjih sprememb: poglejte kromirane obrobe in nove zareze prednjega odbijača, rahlo drugačne (in očem precej prijetnejše) zadnje luči. Nič posebnega in za nepoznavalce pravzaprav neopazno - a vseeno učinkovito.
Bolj dobrodošle so nekatere druge spremembe: pri Mazdi so se končno znebili grdega ključa z ločenim obeskom za daljinski upravljalnik - zdaj je ključ sicer precej velik, a zložljiv. Voznika in potnike bo zadovoljila tudi boljša plastika, voznika pa tudi nekoliko bogatejša oprema. Testna Šestica je imela oznako TE (kar je tudi najbolje prodajan paket opreme pri nas), kar pomeni, da so pri Mazdi vsemu tistemu, kar so voznikom ponujale 'stare' Šestice, dodali še tipalo za dež in meglenke - na žalost pa v tem paketu še vedno ni platišč iz lahke litine. In potem sicer zelo všečno podobo avtomobila kazijo grdi plastični okrasni pokrovi na črnih jeklenih platiščih. Žalostno.
Sicer pa je (razen omenjenih sprememb in še kake malenkosti) Mazda6 ostala Mazda6 tudi po prenovi. Še vedno se za volanom sedi dobro (z željo po malenkost daljšem vzdolžnem pomiku prednjih sedežev, predvsem voznikovega), trikratki večopravilni volan lepo sede v roke, ročica petstopenjskega ročnega menjalnika še vedno dokazuje, da pri Mazdi vedo, kaj pomeni menjalnik, prijeten za prestavljanje.
Pozorno uho (in naša merilna naprava) zazna, da je hrupa v notranjosti nekoliko manj, predvsem tistega izpod koles in izpod motornega pokrova. Ja, izolacije je nekaj več in je zelo dobrodošla. In na bolj razriti ali pa bolj zaviti cesti se izkaže, da je lega še vedno dobra, vzmetenje pa uglašeno na sprejemljiv kompromis med udobjem in športnostjo. Karoserija nove Šestice je sicer bolj toga kot pred pomladitvijo, a tega za volanom ne boste opazili, kajti povečana togost karoserije je namenjena predvsem varnosti.
Najmanj sprememb je tokrat pri mehaniki. 1, 8-litrski motor je (edini v paleti) ostal popolnoma nespremenjen, enako velja za petstopenjski ročni menjalnik. Zato se tale Mazda6 pelje tako, kot se njena starejša sestra. To sicer ni nič slabega, saj smo predhodnico pohvalili. In še vedno velja: ta pogonska kombinacija v osnovi zadostuje - a nič več kot to.
Dušan Lukič
Foto: Saša Kapetanovič





Komentiraj: