Statistika pravi, da je Mazda v Evropi najprej začela z modelom 616 (devet let), nato zaorala ledino z oznako 626 in leta 2002 zablestela z Mazdo6. Ne boste verjeli ? z modelom 626 je vztrajala kar 23 let, resnično uspela pa je šele s predhodnikom avtomobila, ki ga vidite na fotografijah. Nekaj pozornosti mu je (upravičeno) vzela manjša Mazda2, vendar je še vedno večji brat tisti, ki vas v prodajnih salonih pričaka takoj za vrati. Očitno še vedno prevzema naloge borca v prvi vrsti . .

V zgornjem srednjem razredu je nastala gneča, saj novosti dežujejo kot poletni naliv. Zdi se, da med plebejskimi avtomobili blesti Mondeo, merilo pri prodaji je (tudi zaradi službenih avtomobilov) Passat, nekoliko manj sreče z obliko ima Laguna, pri Hondi veliko pričakujejo od novega Accorda, še bolj nestrpno pa pri Citroënu pričakujejo novega C5. Tej druščini odščipnejo kakšnega kupca tudi na papirju prestižnejši avtomobili, (saj veste, pri nakupu avtomobila gredo k vragu vsi družinski prašički) v prvi vrsti novi Audi A4, novinec na naših tleh Lexus IS, malce zapostavljeni Mercedes-Benz razreda C in celo starček v druščini, BMW serije 3. Malce dolgo naštevanje smo si privoščili le zato, da vam prikažemo, kako težko si je v taki druščini izboriti svoje mesto.

Mazda6 ima izvrstne možnosti, da ji pri prerivanju s tekmeci ne bo treba brusiti komolcev, temveč da bo z všečno obliko, slovesom kakovostnega avtomobila in konkurenčno ceno takoj skočila med prve v vrsti. Le redki so namreč tisti, ki pravijo, da nova Mazda6 ni čedna. Čeprav je od predhodnika daljša za 6, 5 in širša za 1, 5 centimetra, je količnik zračnega upora ugodnih 0, 27. Prtljažnik je zrasel, in čeprav s svojimi 519 litri premaga Laguno (450), le stežka drži korak z Mondeom (528) ali Passatom (565). Ko smo že pri prtljažniku, naj še povemo, da je odprtina v lično urejeno domovanje prtljage limuzinsko majhna, med minuse pa smo uvrstili tudi podiranje zadnjih sedežev v dveh korakih. Najprej je treba v prtljažnik, ki ima na vsaki strani vzvoda za sprostitev sedeža, nato pa v potniško kabino, kjer sedeža šele dejansko podreš.

Zakaj nimajo gumbov pri zglavnikih, kot je to v navadi pri drugih avtomobilih, ne vemo, so pa klasičen način že namestili v kombijevsko različico. Bo treba pri limuzini počakati na oblikovno osvežitev? Tudi medosna razdalja je boljši legi in predvsem prostornosti v prid za pet centimetrov daljša kot pri predhodniku, zato pričakujte več prostora tako za kolena (dva centimetra) kot tudi za glave in ramena zadnjih potnikov (slab centimeter). Kljub prirastku v dimenzijah pa je nova Mazda6 lažja za kar 35 kilogramov, kar se pozna predvsem pri okretnosti. Sodobne limuzine bi bile rade udobne in po možnosti tudi malce športne. Zato so se pri Mazdi posvetili predvsem vozniku.

Nov volanski obroč ima manjši kot, ročica menjalnika je bliže vozniku, instrumentna plošča se ponoči osvetli v živo rdeči barvi, in skupaj z modrimi dodatki ustvari zelo strupeno vzdušje. Na žalost pa pri Mazdi vztrajajo pri manj preglednem izpisu podatkov na vrhu sredinske konzole, iz katerega lahko razberete le malo informacij, saj morate za vsako figo pritiskati na gumbe, ki so posejani po tej konzoli. Nekaj športne note doprinesejo dober električno krmiljen servovolan, dodelano vzmetenje (dvojna vodila na prednji osi, večtočkovno vpetje na zadnji osi), boljše zavore (prednja koluta sta zrasla za 16 mm, torej na 299 mm, zadnja sta velika 280 mm) in serijski (izklopljiv) stabilizacijski DSC.

Mazda6 je pri umirjeni vožnji naravnost odlična. Motor je pri nizkih vrtljajih tako tih, da v prvem križišču prav butasto poslušaš, ali je štirivaljnik še pri življenju, menjalnik nežno in hitro prehaja iz ene do druge prestave, biksenonski žarometi pa v ostrih ovinkih dobijo celo pomoč sistema AFS, kar pomeni dodatno osvetljevanje v ovinek. Čeprav je bila testna Mazda6 dobro opremljena, od šestih varnostnih blazin do aktivnih zglavnikov in od vrhunskih zvočnikov znamke Bose do večopravilnega volanskega obroča, smo v mestu kot Sahara vodo pogrešali parkirna tipala. Zlahka bi preživeli brez dodatnega osvetljevanja ovinkov, ošiljena oblika karoserije pa bo v mestnih jedrih le težko ostala cela, saj vozniku ni lahko določiti konec prednjega in zadnjega dela.

Zgolj v premislek, kaj izpustiti, ko boste praskali še zadnji drobiž za opremo. Dvolitrski bencinski motor je najbolj suveren v srednjem območju vrtljajev, manj pa pri nižjih in višjih. Na žalost ostaja motorna ponudba še vedno slabost sodobnih Mazd. Če hočete, da avtomobil res zablesti, morate izbrati vsaj 2, 5-litrski motor (125/170), saj je dvolitrski le pogojno sprejemljiv, 1, 8-litrski (88/120) pa je za preostalo tehniko prepričljivo podhranjen. Prav, boste dejali, bomo izbrali pa turbodizla (103/140). In to bo storila večina kupcev. Verjamemo, da boste s količino navora in zmernejšo porabo tako bolj zadovoljni, a vseeno je turbodizel preveč robat (glasen, prebujanje turbopuhala je na mokrem cestišču moteče), da boste res zadovoljni.

Mazda6 z boljšim podvozjem in izvrstno zvočno izolacijo bo verjetno sprejemljivejša od turbodizelskih bratov, a vseeno … Zakaj pri Mazdi ne zagotovijo sodobnejšega agregata, mogoče celo večjega turbodizla, ki bo poleg moči in navora zagotavljal še udobje? Ah, kdo bi vedel. In tako ostajajo glasen turbodizel in požrešni bencinski motorji. Testna Mazda6 je ob zmerni vožnji porabila v povprečju kar 11, 5 litra, pri malce težji nogi pa ta poraba zlahka prileze do 12, 3 litra. Če omenimo, da ima dober šeststopenjski menjalnik, moramo še pristaviti, da bi lahko bila šesta prestava ‘daljša’.

Sicer predvidevamo, da je šesta prestava ‘krajša’ zaradi slabokrvnosti motorja v višjih vrtljajih, vendar pa se pri avtocestni hitrostni omejitvi kazalec na merilniku vrtljajev ustavi nad številko tri tisoč. In tam je hrup motorja že malce moteč. Precej bolj zadovoljni boste med ovinki. Podvozje je bolj naravnano v prid varnosti kot zabavi, zato vam zadek niti po zasneženi cesti ob izklopljenem DSC-ju ne bo nagajal, nadvse pa vas bodo navdušile povratne informacije volanskega sistema in trpežnost zavor.

Na koncu si bomo verjetno vsi zastavili isto vprašanje: ali se splača še malce počakati na turbodizla in kombijevsko različico? Odgovor je pritrdilen, razen če nimate težav s tem, da bencinski motor po uglajenosti in suverenosti ne dohaja preostale tehnike. Kot če bi imeli doma dober računalnik, a slab ekran ali pa slab radio, toda vrhunske zvočnike. Večji prtljažnik, sploh pri lepo oblikovanem kombiju, pa nikoli ne škodi.

Mazda6 je kljub povprečni motorni paleti med najvidnejšimi na rdeči preprogi in zagotovo med prvimi v vrsti. A če bo hotela tam tudi ostati, bodo morali Japonci še zavihati rokave.

Iz oči v oči

Dušan Lukič

Prav zanimivo je, kako se ‘napake’ znamk vlečejo in vlečejo, tudi ko na trg pride nov model. Mazda6, recimo, je bila že v prejšnji izdaji (skoraj) odličen avto in niti zdaj mu skoraj nič ne manjka. Oblikovno je med najlepšimi, dinamično zadovolji, le . . Le motorji so spet žalostna sivina. Ne ravno varčni (bencinski, seveda), ne posebej prožni, ne posebej uglajeni in tihi. Čisto povprečni, skratka, in ta dvolitrski štirivaljnik ni nobena izjema. Škoda, da ne gre za motor, ki bi bil na (visoki) ravni preostanka avtomobila.

Vinko Kernc

Prvi vtis vara: za volanom se zdi bolj oblikovna prenova kot nov model. Zbode namreč informacijski sistem (na sredini armaturne plošče), ki je enak kot prej, torej neviden v soncu (tudi če svetloba ni neposredna) in s premalo hkratnimi informacijami. Sicer pa je armaturna plošča (z merilniki in volanskim obročem vred) čedna, vratne obloge so oblikovno dolgočasne, položaj za volanom je zelo dober, menjalnik odličen in tale bencinski motor nekako zadovoljivo dober. Vseeno pa čakam turbodizelskega.

Aljoša Mrak, foto: Aleš Pavletič