Mini Cooper S

23. 4. 2007
Deli
Mini Cooper S

Branje priporočam vsem ljubiteljem pravih športnih avtomobilov in športne vožnje in tudi vsem tistim, ki to niso, da bi morda spoznali, kaj zamujajo.

Obstajajo tudi takšni, ki še vedno ne morejo preboleti tega, da je zdajšnji Mini tako velik, čeprav je naslednik nekoč (točneje: leta 1959 predstavljenega) zares majhnega Minija. To so večinoma tisti, ki so tega imeli in v njem uživali.

Zdaj je Mini dolg 3, 7 metra in je verjetno edini tako velik avtomobil, ki je zaradi zunanje širine (slabega 1, 7 metra) tudi znotraj skoraj razkošno širok, a tudi prav nesramno kratek. Takšen ni le zaradi zunanjih mer, ampak tudi zato, ker so njegovi tehnični oblikovalci dali osnovni poudarek vozniku. Tudi veliki se bodo v njem dobro počutili.

Poglavje o le 160-litrskemu prtljažniku velja preskočiti, pa tudi o (predvsem zunanji) prenovi ni dosti povedati. Menda se ta še najbolj opazi na zadnjih, nekoliko širših lučeh. Gotovo pa ni slabo vsaj na kratko ponoviti, kako drugačen od drugih je Mini znotraj. Na sredinski konzoli in na stropu so preklopna stikala starinskega videza, a zato nič manj ergonomska kot sodobne izvedbe, gumb za izklop stabilizacijske elektronike se skriva za prestavno ročico, vrsta stvari pa ni oblikovana le v spomin na originalni model, ampak na splošno v smislu drugačnosti. Tako nič ne moti, da je avdiosistem razdeljen na del, ki je v merilniku hitrosti, in na del, ki je pod njim.

Malo bolj motita čedni mrežici na hrbtu sedežev, ki sta zaradi majhnosti oziroma plitkosti skoraj neuporabni, ali pa kljuki za odpiranje vrat, ki ‘morata’ biti polkrožni, čeprav ju je zato nekoliko nerodno uporabljati. Ostaja tudi ogromen merilnik hitrosti na sredini armaturne plošče, čeprav to ni nikakršen ergonomski dosežek, je le ponovitev iz starega Minija, ki je imel merilnik hitrosti tam preprosto zato, ker so s tem olajšali konstrukcijo, montažo in ceno proizvodnje za levi in desni volan. Na tem zdaj tako velikem merilniku je ločljivost sicer odlična (velik razmik med posameznimi številkami), a ker je treba za odčitavanje informacij z njega najprej obrniti pogled, potem pa ga še izostriti (če izvzamem poševnost pogleda), je zadeva dokaj neuporabna, vselej ko voznik izkorišča mehaniko. Dobri Nemci so seveda mislili tudi na to in ponudili možnost, da si hitrost v digitalni obliki prikličete na enega od dveh zaslonov v merilniku vrtljajev, ki pa je povsem v sredini za volanskim obročem.

Vse opisano so bolj dejstva kot graja, saj je v splošnem počutje v Miniju (vsaj na spred­njih sedežih) prav prijetno. K temu pripomorejo tudi diskretna nočna osvetlitev notranjosti, ki je lahko modra, rdeča ali (v nekaj korakih) nekaj vmes, dobra prava notranja osvetlitev (vključno k nogam), v celoti bogata oprema (čeprav je klimatska naprava ročna in v vročini nekoliko slabotna), dvojna sončna streha (zadnja je le dvižna, prednja pa tudi nazaj pomična), senčnik nad voznikovimi vrati in opozorilna naprava za nepripet varnostni pas s prijetno melodijo. Malce upamo, da odpadanje plastike izpod volanskega droga ni serijsko, da se mreža pod sončnima strehama v drugih Minijih lahko tudi do konca zapre in tako ne ropota na luknjah ter da skoraj centimetrske razlike v karoserijskih spojih pod motornim pokrovom niso takšne na vsakem Miniju. Ali pa so preprosto krivi Angleži, ki reč sestavljajo.

»OK, chaps, time to ride! « Mini je eden redkih avtomobilov, v katerem lahko zares sediš skoraj pri tleh, in eden mnogih, pri katerem se varnostni pas pogosto zatakne v špranjo med sedežem in vrati, ko si ga zapenjate. Vendar nič ne de. S ključem za zagon se utegnete zmesti, ker ga je treba vodoravno vtakniti v režo ob volanskem obroču, a ravno v nasprotni smeri, kot bi rekla logika. Ampak nič hudega. Poleg njega je pametni gumb za zagon, pri čemer ‘pametni’ pomeni, da zadostuje le kratek pritisk nanj, pa potem pamet sama uravnava, kako dolgo naj se vrti zaganjalnik. Kul. Oprimete se volanskega obroča: ni slab, ni pa najboljši glede oprijemljivosti in velikosti, ker menimo, da je tole pač športni avtomobil. Glede stopalke nimamo pripomb, ‘klik’ v prvo prestavo in gremo.

Če malce ostanemo pri menjalniku: boljšega ročnega že dolgo nismo preskusili, če smo ga sploh kdaj. Prestavna razmerja so odlično izračunana, rokovanje pa je vrhunsko – gibi so kratki in natančni, z vrhunsko povratno informacijo o vklopu, predvsem pa enako deluje tudi v najbolj neugodnih trenutkih, na primer pri polnem plinu v ostrem ovinku, ko iz prve v drugo pretikate pri 6.500 vrtljajih v minuti. Le redki to zmorejo. V času testa smo se pogosto spraševali, zakaj takšnega ročnega menjalnika, vsaj glede rokovanja, nimajo tudi Beemveji.

Zvok motorja je sicer lep in športen, a v poplavi tuningov vseh vrst ne izstopa. In potem speljete. Skoraj 130-kilovatna naprava za proizvajanje moči, ki se sicer šopiri tudi v Peugeotu 207 RC, ne pušča dvomov: nikakršnega zadržka nima speljevati hitro in odločno. Odločnost motorja se zvezno nadaljuje vse do kakih 5.500 motornih vrtljajev, potem pa prav počasi upade. Pokritost šeststopenjskega menjalnika je odlična, tako da sta skoraj vedno na voljo dve prestavi, kjer bo stroj odlično vlekel.

Doživljanje vožnje je posebej pri (tem) Miniju neposredno povezano s postavitvijo koles (gledano iz tlorisa skoraj v kvadrat) in z odličnim, brezkompromisno neposrednim in natančnim volanom. Ni ga dovolj ostrega ovinka, v katerem z Minijem ne bi doživljali skoraj dirkaških užitkov, in ni ga dovolj dolgega ovinka, v katerem se pri hitrosti do 225 kilometrov na uro, kolikor zagotavlja tovarna, upravljanje ne bi zdelo povsem nadzorovano. Popoln nadzor, vrhunske zmogljivosti, vključno z navorom tega turbomotorja.

Prestave si sledijo kot pri motociklu za motokros, se pravi, da vrtljaji pri priganjanju ne padejo prav dosti, in ko v četrti prestavi motor doseže 6500 vrtljajev v minuti, kaže merilnik hitrosti 185 kilometrov na uro. V peti prestavi pri istih vrtljajih to pomeni 227 kilometrov na uro in potem tudi šesta prestava še ni rekla končne besede. Šele če se vzpenjate v kak strmejši avtocestni klanec, se bo motor malce zadihal, ampak pri znanih vzponih se to zgodi šele v peti prestavi! Potem ko postaja zadeva vse bolj rutina, pa se hitro utrnejo vprašanja: je nujno, da ima Cooper S usnje na sedežih (ki je res žlahtno, a za športno vožnjo nepotrebno ali celo nezaželeno), in kje so merilniki, ki bi kaj več povedali o delovanju motorja - merilniki za temperaturo hladilne tekočine in motornega olja, za tlak v turbini . . ?

S tem Minijem se še posebej nesmiselno zdi vprašanje ‘kam se ti pa mudi’, saj čas sploh ni pomemben. Pomembno je ‘kako’. Ta Mini je preprosto rečeno igrača za uživanje na vsakršni cesti, ravni ali (še raje) zaviti, počasni ali hitri, z vzponi in s spusti ali brez teh. S Cooperjem S greš, da se pelješ, ne da kam prideš. Prej omenjena rutina postavi še eno vprašanje: le zakaj mora biti lega tako odlična, saj ne dopušča skoraj nikakršnega igranja s karoserijo? Šele ob odvzetem plinu v zelo hitrem ovinku zadek pokaže prav rahlo, skoraj nezaznavno težnjo, da bi ušel naprej. Nič pretresljivega. In kar je morda najbolj nepričakovano: Mini prav nikoli ne pokaže slabosti s stabilnostjo, niti na kolesnicah, niti v vetru, niti pri največji hitrosti.

Tašče pa le ne silite, da se pelje z vami. Najprej bo hudič, ko bo lezla na zadnjo klop, potem bo še večji hudič, ko ji boste stisnili kolena, in na koncu bo cel pekel in ogenj v strehi, ko bo nehote štela kamenčke in luknje pod kolesi.

Ali povedano na kratko: to je to! Cooper S, ena najboljših naprav za uživanje na štirih kolesih.

bese­di­lo: Vinko Kernc

foto: Aleš Pavletič

Osnovni podatki
Prodaja: BMW GROUP Slovenija
Cena osnovnega modela: 23.150 €
Cena testnega modela: 26.213 €
Moč: 128kW (174 KM)
Pospešek (0-100 km/h): 7,1 s
Največja hitrost: 225 km/h
Poraba po ECE, mešan cikel: 6,9l/100km
Tehnični podatki
Motor: 4-valjni - 4-taktni – vrstni – bencinski z mehanskim polnilnikom - gibna prostornina 1.598 cm3 - največja moč 128 kW (174 KM) pri 5.500/min - največji navor 240-260 Nm pri 1.700-4.500/min.
Prenos moči: motor poganja prednji kolesi - 6-stopenjski ročni menjalnik - gume 205/45 R 17 V (Dunlop SP Sport 01 DSST)
Zmogljivost: največja hitrost 225 km/h - pospešek 0-100 km/h 7,1 s - poraba goriva (ECE) 8,9/5,7/6,9 l/100 km
Voz in obese: kombilimuzina - 3 vrata, 4 sedežev - samonosna karoserija - spredaj posamične obese, vzmetne noge, trikotna prečna vodila, stabilizator - zadaj posamične obese, vzmetne noge, prečna vodila, vzdolžna vodila, stabilizator - zavore spredaj kolutne (prisilno hlajene), zadaj kolutne - rajdni krog 10,7 m – posoda za gorivo 50 l.
Mase: prazno vozilo 1.130 kg - dovoljena skupna masa 1.580 kg
Prtljažnik: Pros­to­rni­na prt­ljaž­ni­ka iz­mer­je­na z AM stan­dard­nim kom­ple­tom 5 kov­čkov Sam­so­ni­te (skup­no 278,5 l): 1 x nahrbtnik (20 l); 1 x kovček (65,5 l).
Naše meritve
T=8 °C / p= 1021 mbar / rel. vl.: 56 % / Gume: 205/45 R 17 V (Dunlop SP Sport 01 DSST) / Stanje km števca: 1.464 km
Pospešek 0-100km: 7,9s
402m z mesta: 15,6s ( 150km/h)
1000m z mesta: 28,1s ( 192km/h)
Prožnost 50-90km/h: 5,9/7,8s
Prožnost 80-120km/h: 7,4/8,9s
Največja hitrost: 225km/h (VI.)
Najmanjša poraba: 9,7l/100km
Najvišja poraba: 13,0l/100km
poraba na testu: 12,2 l/100km
Zavorna pot pri 100km/h: 37,4m
AM meja: 40m
Trušč pri 50km/h v 3. prestavi 60dB
Trušč pri 50km/h v 4. prestavi 60dB
Trušč pri 50km/h v 5 prestavi 58dB
Trušč pri 50km/h v 6. prestavi 58dB
Trušč pri 90km/h v 3. prestavi 66dB
Trušč pri 90km/h v 4. prestavi 64dB
Trušč pri 90km/h v 5. prestavi 62dB
Trušč pri 90km/h v 6. prestavi 62dB
Trušč pri 130km/h v 3. prestavi 72dB
Trušč pri 130km/h v 4. prestavi 70dB
Trušč pri 130km/h v 5. prestavi 69dB
Trušč pri 130km/h v 6. prestavi 68dB
Trušč v prostem teku: 36dB
Napake med testom: odpadanje plastike pod volanskim drogom
Ocena skupaj (332/420)
  • Kot rečeno: igrača. Lahko jo seveda uporabljate za vsakdanje potrebe, če zmorete dopustiti dokaj neudobno vzmetenje in skoraj neuporaben zadnji del avtomobila. Če to ni težava, potem je Cooper S najboljši dirkalnik, ki ga lahko registrirate.

  • Zunanjost (12/15)

    Še vedno, tudi po šestih letih (ali po 48, kakor hočete), prikupen. Ampak površno sestavljen.

  • Notranjost (95/140)

    Odličen za prednja potnika, izjemno tesen zadaj. Velik merilnik hitrosti je bolj za okras. Odpada plastika ob volanskem drogu.

  • Motor, menjalnik (40 /40)

    Pogonska tehnika brez pripomb, še več: odlična je. Motorju edinole malce ‘zmanjka’ v zgornjem območju vrtljajev.

  • Vozne lastnosti (80 /95)

    Lega na cesti je vzor za avtomobile, ki jih je mogoče registrirati. Res pa je, da na drugi strani precej trpi udobje.

  • Zmogljivost (27/35)

    Bistveno boljši motor kot v prejšnjem Cooperju S daje tudi boljše cestne zmogljivosti. Posebej prožnost.

  • Varnost (27/45)

    Popoln paket pasivne in aktivne varnosti, predvsem pa vrhunske zavore, tudi po daljšem trpinčenju.

  • Gospodarnost

    Poraba ob močnem priganjanju sploh ni velika. Je pa Mini precej draga igrača, a z majhno izgubo vrednosti.

AM ocena: 4/5

Užitek v vožnji: 5/5

Hvalimo in grajamo
volan
menjalnik
motor (navor)
lega na cesti
stabilnost
notranja širina
počutje na prednjih sedežih
položaj za volanom
prostornost zadaj
prtljažnik
spoji motornega pokrova
odpadanje notranje plastike
manjkajo merilniki (športni avtomobil)
ropotanje okvira senčnikov sončne strehe
slabotna klimatska naprava
prevelik in ne športno oprijemljiv volanski obroč