Priznam, ko sem ga prvič videl, sem se s podobnimi mislimi ukvarjal tudi sam. Če 308 ne bi bil avtomobil, ampak le navaden kos obleke, bi pomislil, da imajo pri Peugeotu pralni stroj, v katerega jim je uspelo stlačiti novega 207 in odsluženega 307, nastaviti temperaturo pranja na 40 stopinj Celzija (da se ne skrči), izbrati program ‘oplemeniteno’ in na koncu potegniti ven bleščečega, novega 308.

Šalo na stran. Tristoosem je dovolj nov, da ga ne boste zamenjevali s preostalimi člani Peugeotove družine. Je skladnejši od 307 (za 12 mm nižji in 53 mm širši), v vseh pogledih večji od 207, oblikovalci pa so poskrbeli še za eno posebnost, in sicer stilsko razlikovanje, ki se spreminja glede na izbrani paket opreme. Za to poskrbijo odbijači, ki so v osnovni opremi (Confort Pack) klasični, v opremi Premium sprednjega zamenjajo s športnim, pri najbogatejši opremi Premium Pack pa to storijo tudi z zadnjim. Toliko za tiste, ki z ločevanjem Tristoosmice od Tristosedmice že od začetka niste imeli težav.

Vsi drugi pa se boste z njimi (s težavami namreč) nehali ubadati, ko boste prvič odprli vrata in pogledali v notranjost. Ta je nova in zadovoljne lastnike Tristosedmic, ki že vneto razmišljajo o Tristoosmicah, bo to zagotovo razveselilo. Med novostmi v oči najprej ‘zbodejo’ zračniki, ki so zdaj okrogli in obrobljeni s kromom. Za povrhu najdemo dva tudi zadaj, med prednjima sedežema.

Sredinska konzola je ‘odrezana’ bolj položno kot pri 307, kar pričara dodaten občutek prostornosti, povsem nov je sklop gumbov za ukazovanje klimatski napravi, nova in predvsem bolj prefinjena (toda žal slabše berljiva) je grafika merilnikov, ko govorimo o prefinjenosti, pa povejmo še, da za to v veliki meri poskrbijo tudi materiali. In s tem ne mislimo samo na usnje, v katerega sta od paketoa Premium dalje oblečena volanski obroč in prestavna ročica, ampak tudi oziroma predvsem na prijetno mehek material na armaturni plošči, ravno prav gladko plastiko, ki jo otipate na notranji strani vrat, ter trpežno, a ne pregrobo blago na sedežih.

Še ena novost, ki jo v primerjavi s predhod­nikom prinaša 308, je zaslon za nepripete varnostne pasove, nameščen nad vzvratnim ogledalom. Pohvalno! Skupaj je bilo v testnem 308 tako najti štiri zaslone, kar je za voznika povsem obvladljivo število, če pomislimo, da sta dva namenjena uravnavanju temperature dvostezne klimatske naprave. Vseeno pa bi zaslon med merilniki lahko še bolj izkoristili in mu naložili tudi izpisovanje podatkov s potovalnega računalnika. S tem bi glavnega (na vrhu armaturne plošče) razbremenili, predvsem pa vozniku ne bi bilo več treba izbirati med izpisovanjem RDS-sporočil in podatki o poti (potovalni računalnik). Podobnih napak(ic) je v 308 še nekaj.

Predalov in odlagalnih površin je veliko (tudi za potnike zadaj), ne boste pa našli primerno majhnega, namenjenega izključno mobilnemu telefonu. Avdiosistem je z gumbi preobremenjen, da bi bila njegova uporaba lahko preprosta tudi za tiste starejše, ki niso vsak dan v stiku z računalniki, starejši pa bodo zavili z očmi še ob pogledu na prtljažnik. Notranji rob je visok (23 cm), kar pomeni, da je visoka tudi nakladalna višina (75 cm) – pri Peugeotu pravijo, da zaradi varnosti pri trkih od zadaj –, razveseljuje pa dejstvo, da je prostor kljub rezervnemu kolesu običajnih dimenzij, ki je v dnu, nekoliko večji (7 l) kot pri 307 in zaradi deljive 60 : 40 ter zložljive zadnje klopi tudi povečljiv. Pa čeprav dno ni povsem ravno.

Pod pločevino 308 ne prinaša omembe vrednih novosti. Platforma je znana, prav tako sta znana menjalnik in motor – gre za zmogljivejši 1.6 HDi. Torej bi v praksi moralo veljati, da se na cesti vede enako kot 307. Pa se ne! Že ko sedete za volanski obroč, ugotovite, da je občutek drugačen. Manj ‘enoporstorski’ in bolj ‘kombilimuzinski’. Za to najbolj poskrbita nižje (15 mm) nameščena prednja sedeža. Hladna jutra s temperaturami okoli ledišča motorju ne povzročajo težav. Predgretja skoraj ne pozna, oglasi se v trenutku in ne preglasno, najbolj pa razveseljuje, da začne že po nekaj sto prevoženih metrih v kabino nežno pritekati topel zrak.

Da gre za sodoben izdelek, je mogoče razbrati tudi iz tehničnega opisa: neposredni vbrizg po sistemu skupnega voda, lahka gradnja, dve odmični gredi, štirje ventili na valj, hladilnik polnilnega zraka, turbopuhalo (1, 25 bara) z variabilno geometrijo odpiranja lopatic, za primerno čist izpuh pa povrhu vsega skrbi še filter trdnih delcev FAP. Od najsodobnejših dizlov, ki jih danes srečujemo na cesti, se razlikuje le v eni malenkosti; za vbrizg še vedno skrbi druga generacija skupnega voda s tlakom vbrizgavanja goriva do 1.600 barov. Toda tega v praksi ne boste opazili.

Motor s primerno količino navora postreže že v najnižjem delovnem območju, se hitro in odločno odziva na voznikove ukaze, pije zmerno in zagotavlja dovolj široko delovno območ­je. Zaradi tega dejstva se petstopenjski ročni menjalnik zdi povsem smiselna odločitev. A drugače je, ko zavijete na avtocesto. Pri hitrosti 130 km/h se kazalec na merilniku vrtljajev ustavi šele pri številki 2.800, kar z vidika obrabe motorja sicer ni narobe, postane pa moteč trušč, ki začne vdirati v potniško kabino.

O šeststopenjskem ročnem menjalniku bodo natiho sanjali tudi tisti očetje, ki radi, ko so sami v avtomobilu, odločneje pohodijo stopalko za plin. Pa naj se ob pogledu na testnega Peugeota to ne sliši čudno. Čeprav ima pet vrat, dizelski motor iz sredine ponudbe in paket opreme, namenjen predvsem razvajanju, se 308 med ovinki prav presenetljivo dobro znajde.

To so inženirji dosegli z novima, nekoliko razširjenima kolotekoma (spredaj za 30 mm in zadaj za 16), na novo uglašenim podvozjem in volanskim mehanizmom z le 2, 8 zavrtljaja od ene do druge skrajne točke. Delo jim je uspelo celo tako dobro, da njihovih nastavitev ne skazijo niti gume, na katerih sicer piše Michelin, toda ne Pilot ali Primacy, temveč Energy Saver. Kar brez skrbi, lepo prosim, mnenja ki se pri teh modelih pnevmatik krešejo glede var­čnosti in varnosti, so se pri Tristoosmici izkazala za povsem neupravičena.

Če gre verjeti Michelinu, jim je uspelo kotalni upor zmanjšati za 20 odstotkov in s tem v povprečju prihraniti 0, 2 litra goriva na 100 prevoženih kilometrov. Mi pa k temu dodajamo le še, da se je na naših meritvah 308 ustavil v skoraj rekordno kratki razdalji. Od hitrosti 100 km/h do popolne zaustavitve je potreboval le 36, 7 metra.

Se še vedno sprašujete, ali je nov ali samo prenovljen? Resnica je, da niste edini. Med testom se mi je zgodilo celo to, da me je mimoidoči najstnik, očitno zasvojen z računalniki, v šali vprašal, če je to, v kar vstopam, Peugeot Tristo sedem pika pet. Odgovoril mu sicer nisem, sem pa pomislil, ja, če nanj gledam s tehničnega vidika, že mogoče. Ampak po tem, kar ponuja vozniku in potnikom, so mu upravičeno pritisnili oznako 308.

Matevž Korošec

foto: Aleš Pavletič