Pa pojdimo lepo po vrsti. Marsikdo, ki zasliši ime Subaru, to nemudoma poveže s štirikolesnim pogonom. S pogonom, ki je pri tej avtomobilski znamki na voljo skoraj v vseh modelih in ki so ga razvili skorajda do potankosti (AWD).

Če pogledamo naprej, najdemo še eno posebnost - bokserski motor. Motor, ki poganja le še športne avtomobile znamke Porsche. In če odpremo športne knjige, ugotovimo, da tudi v tem pogledu Subaru v ničemer ne zaostaja za najbolj zvenečimi. Vsaj v rallyu ne.

Po vsem tem bi lahko zaključili, da Subarujeva filozofija ne bi smela imeti večjih težav pri uveljavljanju na trgu. Končno je zelo podobna Audijevi, ki v zadnjem času žanje zavidljive uspehe. Pa vendar ni tako.

Po avtomobilih Subaru so vedno posegali predvsem tisti, ki so jih kupovali zaradi kakovosti in njihovih zmogljivosti, precej manj pa tisti, ki bi si z njimi hoteli dvigovati ugled. Razlog? Preveč robustna, premalo prefinjena in nasploh zadržana zunanja oblika, s pridihom konfekcijsko urejene notranjost.

Tega pa ne moremo več zapisati za novega Outbacka. Res je sicer, da ga z Audijem Allroadom ne moremo primerjati - čeprav sta oba narejena na osnovi svojih bolj civilnih bratov - ni ne tako opazen in ne prepoznaven. Ampak zdi se, da si tega pri Subaruju tudi ne želijo. Outbacka so namenili širšim množicam, kar dokazuje že s svojimi manjšimi zunanjimi merami, manj »nakičeno« zunanjostjo, prostorninsko manjšimi motorji in ne nazadnje z manj prefinjeno notranjostjo.

Toda to ne pomeni, da se boste v Outbacku slabše počutili. Nasprotno. Če prepustimo oceno zunanje oblike vam - mimogrede, večini v redakciji je všeč - vas novi Outback nedvomno preseneti v trenutku, ko prvič sedete vanj. Armaturna plošča je povsem nova, predvsem pa brez kančka suma o konfekcijskem izdelku. Materiali že na otip dokazujejo, da so izbrani previdno, lesketajoča sredinska konzola je le imitacija aluminija, toda to ni moteče.

Merilniki, osvetljeni v rdeče-beli barvi in podprti s tehnologijo Optitron, so dobro berljivi in ponoči pričarajo prijeten občutek. V enaki barvi pa so osvetljeni tudi zaslona tovarniško vgrajenega avdiosistema in klimatske naprave ter vsa preostala stikala. Ta si zaslužijo še eno pohvalo, in sicer najdete jih tam, kjer jih iščete.

Velik korak naprej so pri Subarju dosegli tudi pod poglavjem »ergonomija«. Če smo se še pri prejšnjem Outbacku pritoževali nad voznikovim delovnim prostorom, o čem podobnem zdaj ni govora. Pa čeprav je volanski obroč nastavljiv le po višini. Zaradi izdatno nastavljivega sedeža, pravšnjega odmika volanskega obroča, prestavne ročice in obvolanskih ročic morebitnih dodatnih funkcij nastavljanja sploh ne boste pogrešali.

Več problemov lahko povzroči prostor, v katerem bi se višji od 185 centimetrov počutili precej utesnjeno. Toda to je na drugi strani (beri za prednjima sedežema) velika prednost, saj je tam, glede na zunanje mere avtomobila, naravnost presenetljivo veliko prostora. Potnike zadaj utegnejo zmotiti druge stvari, na primer premalo bralnih lučk (na voljo je le na sredini) ali pa omejeno pomična stekla v vratih, saj se pogreznejo le do polovice. Toda to še ni tako moteče, če pomislimo, da dandanes med vožnjo avto hladi klimatska naprava in ne prepih vetra.

Zadovoljivo velik, nadvse lično urejen in predvsem zlahka povečljiv je tudi prtljažnik, ki mu lahko pripišemo le to zamero, da v ceni, ki končno ni tako nizka, ni vključena pregradna mreža (te ni niti na spisku dodatne opreme).

In kaj je novega v nosu? Da se v njem skriva bokserski agregat, smo razkrili že v uvodu, tistim, ki Subarujeve modele poznajo bolj podrobno, pa naj zaupamo še, da je tokrat to delo opravljal 2, 5-litrski motor. Štirivaljnik (morda bi kdo pričakoval, da je valjev šest) so lansko leto rahlo prenovili, kar pomeni, da ima še nekaj dodatne moči (11 KM) in malenkostno večji navor (3 Nm).

Ampak to še ne pomeni, da zdaj stopa ob bok Imprezi WRX. Motor navdušuje predvsem z uglajenostjo, k čemur pripomore tudi precejšen navor, ki ga doseže že pri 3600 vrtljajih v minuti. To pa pomeni, da sunkov, ki bi »lepili« na sedež, ne boste čutili, boste pa v vsakem trenutku lahko ugotovili, da mu moči ne primanjkuje. Za športen vtis v Outbacku poskrbijo tudi vrata brez okenskih okvirjev, trikrak športen volanski obroč, natančen menjalnik s primerno kratkimi gibi (ki se v hladnih jutrih nekoliko upira), stalni štirikolesni pogon in zvok motorja.

Pri tem pa ne smemo pozabiti še na reduktor. Ta namreč ni namenjen premagovanju neprehodnih terenov, ampak živahnosti, ki jo od tega avta pričakujemo, ko se znajde na strmih klancih ali pa s prikolico, pripeto na kljuki. In prav to so tiste stvari, po katerih se Subaru loči od preostalih japonskih znamk in zaradi katerih ga ne gre enačiti z njimi.

Dokazovanje tega mu (vsaj pri nas) ni šlo vedno najbolje od rok. Kaj resnično ponuja Subaru, vedo navadno povedati predvsem tisti, ki so ga nekoč že imeli. Upamo pa lahko, da bodo zdaj, ko so »Subarujevci« končno osvojili potrebno lekcijo o dekoriranju izdelka, znali o tem spregovoriti tudi drugi.

Matevž Korošec

Foto Aleš Pavletič