Test: Volvo XC90 D5 Inscription

18. 1. 2016
Deli

Z največjim Volvom ni nič drugače kot z vsemi preostalimi njihovimi modeli, saj lahko v hipu navduši ali pa za to potrebuje nekaj časa. A končni rezultat je na koncu bolj ali manj enak.

Skandinavski avtomobili so drugačni, imajo nekaj, česar drugi nimajo, seveda pa imajo tudi pomanjkljivosti. A zadnjih je relativno malo, pa še te brez težav prikrijejo s težnjo po udobnem in predvsem varnem avtomobilu. Ker si želijo, da čim prej v njihovih avtomobilih ne bi bilo več smrtnih žrtev kot posledice prometnih nesreč, je jasno, da s to obljubo ali, bolje rečeno, vizijo brez težav prepričajo kupce, ki si želijo predvsem varen avtomobil. Za te Volvi tako ali tako veljajo že desetletja in nič drugače ni zdaj. Toda novi XC90 ni le varen avtomobil. Večina se bo strinjala, da je oblikovno všečen, pravzaprav bi trenutno težko našli bolj oblikovno skladen avto v razredu. A ker je oblika relativen pojem, se nima smisla ukvarjati z njo.

Je pač tako, da je nekaterim všeč takoj in drugim pač ne. Lahko pa se strinjamo tisti, ki nam je všeč, in tisti, ki jim ni, da je dovolj markanten in zanimiv, da na cesti zdrami pozornost. Sploh prednji del se zdi eden od lepših v razredu, saj je kljub velikosti avtomobila relativno čist in nežen, kar navsezadnje potrdi tudi odličen količnik zračnega upora (CX = 0,29), ki je med najnižjimi v razredu. Čeprav so žarometi majhni, jih LED-dnevne luči ravno prav poudarijo. Jasno, zasluge si lahko pripiše tudi velika maska, ki da z velikim logotipom na sredini jasno vedeti, kateri znamki avto pripada. Še najmanj vznemirljiva je, tako kot v večini primerov, podoba z boka, drugače pa je z zadkom avtomobila, ki je zaradi visokih in slokih zadnjih luči prav tako nadpovprečno eleganten, a hkrati povsem prepoznaven (Volvo, seveda).

Testni avto je s črno barvo kar dobro skrival, kako velik avto je v resnici. Če ga seveda gledaš od daleč; ko se približa in postavi ob bok drugega avtomobila, nejasnosti ni več. V dolžino ga je namreč skoraj pet metrov, še bolj impozantna pa je njegova širina s 2.008 milimetri. Posledično je seveda precej prostora tudi v notranjosti. Celo toliko, da si kupec lahko omisli dva dodatna sedeža, ki sta, ko se ju ne potrebuje, lično pospravljena v prtljažno dno. In pri tem je treba poudariti, da sedeža v tretji vrsti nista le zasilna, ampak povsem spodobna sedeža, na katerih tudi odrasel potnik lahko preživi več kot kakšno zasilno in kratko vožnjo. Novi XC90 pa za marsikoga ponuja še več pozitivne drugačnosti v notranjosti. Pri njej so se Skandinavci resnično potrudili. Seveda je ta v tesni odvisnosti od stopnje opreme – tako je lahko zgolj črna ali v dvobarvni kombinaciji (testni avto), lahko pa je tudi večbarvna oziroma ozaljšana ne samo z usnjem, temveč tudi s pravim skandinavskim lesom. In, ja, če ste pripravljeni plačati, si lahko v novem Volvu XC90 omislite tudi čisto pravi skandinavski kristal. Kakorkoli že, na koncu je pomembno, da vsa stvar deluje.

Pri Volvu so se potrudili, da je v avtomobilu čim manj stikal oziroma gumbov. Tako jih je pravzaprav še največ na večfunkcijskem volanu, v kabini pa jih je le osem, preostale je zamenjal velik osrednji zaslon, občutljiv na dotik. Zagotovo bo kdo rekel, da so na sredo Skandinavci namestili kar iPad, in bojda (čeprav neuradno) sploh ne bi bil daleč od resnice – vsaj nekatera strojna oprema je več kot podobna. Verjetno pa je njegovo upravljanje celo boljše, saj se ga za pomikanje (levo, desno, gor in dol) sploh ni treba dotakniti, kar pomeni, da se lahko v mrzlih zimskih dneh z njim 'igramo' tudi z rokavicami na rokah. Potrebne pa je nekaj vaje, sploh med vožnjo, ko neravnine poskrbijo, da pritisnemo katero drugo tipko namesto želene.

Pomagamo si lahko tako, da palec recimo naslonimo na rob zaslona, potem pa pritiskamo s kazalcem. Preverjeno učinkovito. Pri Volvu pravijo, da je lahko novi XC90 opremljen z več kot stotimi različnimi varnostno-asistenčnimi sistemi. Zadnjih je bilo tudi v testnem avto ogromno, o čemer seveda priča tudi razlika med osnovno ceno in ceno testnega avta. Dvomim, da vsak voznik potrebuje prav vse, a zagotovo lahko omenimo kamero, ki nadzira vso okolico okoli avta, odlične in dobro nastavljive sedeže in pa zvočni sistem Bowers & Wilkins, ki lahko ponudi tudi zvok orkestra v koncertni dvorani. Tako ne čudi, da smo se skoraj vsi člani redakcije Avto magazina v Volvu XC90 zelo dobro počutili. Prav vsak je z lahkoto našel pravšen položaj za volanom in, seveda, prav vsi smo radio ali glasbo z zunanjih predvajalnikov poslušali zelo na glas.

Tako kot vedno pa ima tudi zgodba z imenom XC90 dva konca. Če sta prvi njegova oblika in prijetna notranjost, pa naj bosta drugi motor in podvozje. Pri Volvu so se odločili, da bodo poslej v svoje avtomobile vgrajevali le še štirivaljne motorje. Ti so sicer lahko podkrepljeni tudi s turbo puhali, a po drugi strani to pomeni, da ne bo več šest- ali celo osemvaljnih agregatov, ki predejo, da voznik z veseljem utiša še tako dober zvočni sistem. Ne trdim, da poteza ni dobra, a konkurenti za pravzaprav enak denar ponujajo večje in močnejše motorje, ki so bistveno bolj poskočni, hitrejši in prav nič bolj potratni. Računica? Če jih do zdaj še niste preizkusili, bo vtis naredil tudi Volvov dizelski štirivaljnik. 225 'konj' in 470 Nm je dovolj, da si z XC90 lahko zagotovite tudi bolj dinamično vožnjo. Pri tem pomaga zračno vzmetenje, ki ponuja ob klasičnem in Eco načinu tudi bolj športno nastavitev (le da se morda premalo občuti). Poleg tega je tudi pri XC90 (tako kot pri številnih Volvih) podvozje precej glasno. Saj ne, da ne deluje dobro, le sliši se ga ...

Za tako premijski avto morda kar malce preveč. Zato je štirinajstdnevno druženje na koncu prineslo mešane občutke. Avto sam je oblikovno všečen, notranjost nadpovprečna, motor in podvozje pa, če ne za drugimi, vsaj za nemškimi tekmeci, še zaostajata. Tudi zato, ker končna cena testnega avta bistveno ne odstopa od konkurentov, pri čemer nekateri prav tako ponujajo povsem nove modele. A, kot zapisano že na začetku, tako kot drugi Volvi tudi XC90 z vsem morda ne navduši takoj. Za nekatere stvari bo očitno potreben čas. Nekaterim je to pravzaprav celo všeč, saj je lahko XC90 avto, s katerim bodo odstopali od preostalih konkurentov. Ali, drugače povedano, izstopali iz množice. To pa tudi nekaj šteje, mar ne?

bese­di­lo: Sebastjan Plevnjak

Osnovni podatki
Prodaja: Volvo Car Austria
Cena osnovnega modela: 69.558 €
Cena testnega modela: 100.811 €
Moč: 165kW (225 KM)
Pospešek (0-100 km/h): 8,9 s
Največja hitrost: 220 km/h
Poraba po ECE, mešan cikel: 5,7l/100km
Garancija: 2 leti ali 60.000 km splošne garancije, 2 leti mobilne garancije, 3 leta garancije na lak, 12 let garancije za prerjavenje.
Menjava olja vsakih 15.000 km ali eno leto km
Servisni pregled na 15.000 km ali eno leto km
Stroški (do 100.000 prevoženih kilometrov oz. pet let)
Redni servisi, delo, material: zastopnik ni priskrbel podatka €
Gorivo: 7.399 €
Gume (1) zastopnik ni priskrbel podatka €
Izguba vrednosti (v 5 letih): 43.535 €
Obvezno zavarovanje: 5.021 €
KASKO ZAVAROVANJE (+B,K), AO, AO+ 14.067 €
Skupaj ni podatka € (strošek na km: ni podatka €)
Tehnični podatki
Motor: 4-valjni – 4-taktni – vrstni – turbodizelski – nameščen spredaj prečno – vrtina in gib 82 × 93,2 mm – gibna prostornina 1.969 cm3 – kompresija 15,8 : 1 – največja moč 165 kW (225 KM) pri 4.250/min – srednja hitrost bata pri največji moči 13,2 m/s – specifična moč 83,8 kW/l (114,0 KM/l) – največji navor 470 Nm pri 1.750–2.500/min – 2 odmični gredi v glavi (zobati jermen) – po 4 ventili na valj – vbrizg goriva po sistemu skupnega voda – turbopuhalo na izpušne pline – hladilnik polnilnega zraka.
Prenos moči: motor poganja vsa štiri kolesa – 8-stopenjski samodejni menjalnik – prestavna razmerja I. 5,250; II. 3,029; III. 1,950; IV. 1,457; V. 1,221; VI. 1,000; VII. 0,809; VIII. 0,673 – diferencial 3,075 – platišča 9,5 J × 21 – gume 275/40 R 21, kotalni obseg 2,27 m.
Zmogljivost: največja hitrost 220 km/h – pospešek 0–100 km/h 7,8 s – poraba goriva (ECE) –/5,4/5,7 l/100 km, izpust CO2 149 g/km.
Voz in obese: križanec – 5 vrat, 7 sedežev – samonosna karoserija – spredaj posamične obese, vzmetne noge, trikraka prečna vodila, stabilizator, zračno vzmetenje – zadaj večvodilna prema, stabilizator, zračno vzmetenje – zavore spredaj kolutne (prisilno hlajene), zadaj kolutne, ABS, mehanska ročna zavora na zadnji kolesi (stikalo med sedežema) – volan z zobato letvijo, električni servo, 2,7 zasuka med skrajnima točkama.
Mase: prazno vozilo 2.082 kg – dovoljena skupna masa 2.630 kg – dovoljena masa prikolice z zavoro: 2.700 kg, brez zavore: 750 kg – dovoljena obremenitev strehe: 100 kg.
Zunanje mere: dolžina 4.950 mm – širina 1.923 mm, z ogledali 2.140 mm – višina 1.776 mm – medosna razdalja 2.984 mm – kolotek spredaj 1.676 mm – zadaj 1.679 mm – rajdni krog 12,2 m.
Notranje mere: vzdolžnica spredaj 870–1.110 mm, v sredini 520–900, zadaj 590–720 mm – širina spredaj 1.550 mm, v sredini 1.520, zadaj 1.340 mm – višina nad glavo spredaj 900–1.000 mm, v sredini 940, zadaj 870 mm – dolžina sedalnega dela prednji sedež 490–550 mm, sredinski sedež 480, zadnji sedež 390 mm – prtljažnik 692–1.886 l – premer volanskega obroča 365 mm – posoda za gorivo 71 l.
Prtljažnik: 5 sedežev: 1 × letalski kovček (36 l), 1 × kovček (85,5 l), 2 x kovček (68,5 l), 1 × nahrbtnik (20 l).
Serijska oprema: voznikova in sovoznikova varnostna blazina – stranski varnostni blazini – varnostni zračni zavesi – pritrdišča ISOFIX – ABS – ESP – servo volan – samodejna klimatska naprava – električni pomik šip spredaj in zadaj – električno nastavljivi in ogrevani vzvratni ogledali – radio s CD-predvajalnikom in MP3-predvajalnikom – večopravilni volanski obroč – daljinsko upravljanje osrednje ključavnice – po višini in globini nastavljiv volanski obroč – tipalo za dež – po višini nastavljiv voznikov sedež – gretje sprednjih sedežev –deljiva zadnja klop – potovalni računalnik – tempomat.
Naše meritve
T = 25°C / p = 1.030 mbar / rel. vl. = 67 % / Gume: Pirelli Scorpion Verde 275/40/R 21 Y / stanje kilometrskega števca: 2.497 km
Pospešek 0-100km: 8,9s
402m z mesta: 16,6s ( 138km/h)
Prožnost 50-90km/h: Meritev s tovrstnim menjalnikom ni možna.s
Največja hitrost: 220km/h (VIII.)
Zavorna pot pri 130km/h: 62,0m
Zavorna pot pri 100km/h: 38,9m
AM meja: 40m
Trušč pri 50km/h v 3. prestavi 64dB
Trušč pri 50km/h v 4. prestavi 61dB
Trušč pri 50km/h v 5 prestavi 58dB
Trušč pri 50km/h v 6. prestavi 56dB
Trušč pri 90km/h v 3. prestavi 70dB
Trušč pri 90km/h v 4. prestavi 66dB
Trušč pri 90km/h v 5. prestavi 61dB
Trušč pri 90km/h v 6. prestavi 59dB
Trušč pri 130km/h v 3. prestavi 73dB
Trušč pri 130km/h v 4. prestavi 68dB
Trušč pri 130km/h v 5. prestavi 63dB
Trušč pri 130km/h v 6. prestavi 60dB
Trušč v prostem teku: 39dB
Ocena skupaj (361/420)
  • Tako kot za večino Volvovih modelov lahko tudi za XC90 trdimo, da je drugačen od preostalih konkurentov, pa ne samo oblikovno. Poleg tega prinaša številne novosti in izboljšave, na katere so lahko pri Volvu upravičeno ponosni. A pod črto, konkurentov, vsaj nemških, zaenkrat še niso prehiteli.

  • Zunanjost (14/15)

    Oblikovno ga bo marsikdo okronal za lepšega v razredu. In mi ne bomo imeli nič proti.

  • Notranjost (117/140)

    Zagotovo drugačna kot pri konkurenci, z osrednjim zaslonom je potrebno malo vaje.

  • Motor, menjalnik (54 /40)

    Motorju sicer ne moremo kaj dosti očitati, a zdi se da se večji in močnejši konkurenčni motorji bolje počutijo v tako velikih in predvsem težkih avtomobilih.

  • Vozne lastnosti (58 /95)

    S pogonom načeloma ni nič narobre, se pa izbrani načini vožnje premalo občutijo.

  • Zmogljivost (26/35)

    Čeprav pri Volvu zanikajo, se zdi, da je zgolj dvolitrski štirivaljnik za tako velik in predvsem drag avtomobil premajhen.

  • Varnost (45/45)

    Če kaj, potem glede varnosti Volvu res ne moremo prav nič očitati.

  • Gospodarnost (47/50)

    Konkurenčni trilitrski dizli so močnejši in skoraj enako varčni.

AM ocena: 5/5

Užitek v vožnji: 4/5

Hvalimo in grajamo
oblika
počutje v notranjosti
kakovostna izdelava
število varnostno-asistenčnih sistemov
zgolj štirivaljni motor v premijskem križancu
glasno podvozje
občutljiva platišča zaradi nizkopresečnih gum