Testi -
Toyota Auris 2.2 D-4D (130 kW) Sport (5 vrat)
Po navadi je tako, da je najdražja različica določenega modela avtomobila tudi najzmogljivejša ? ne pa tudi nujno najbolj športna.
Točno tako je, recimo, pri Aurisu. Najzmogljivejši motor ni bencinski, ampak dizelski (in to s krepkim naskokom), ki z 2, 2 litra prostornine zmore zdravih (ne pa tudi v najnižjih vrtljajih prožnih) 177 ‘konjev’, pri Toyoti pa že od mednarodne predstavitve tega Aurisa poudarjajo, da (kljub opremi Sport) ni najbolj športen, temveč najboljši. Po dveh tednih preizkušanja jim verjamemo.
Ne le zato, ker je bilo že vnaprej jasno, da bo takšen Auris zlahka najboljši. Najzmogljivejši motor plus bogata oprema je recept, s katerim težko ustreliš mimo ? ob primerni ceni, seveda. In glede na to, da takšen Auris stane dobrih 15 tisočakov, kar je primerljivo s konkurenčnimi vozili, je ne le najboljši med sebi enakimi, temveč zelo visoko tudi v primerjavi s tekmeci.
Zanimivo je, da so se pri Toyoti odločili, da Auris s tem motorjem potrebuje boljšo zadnjo premo. V njem tako ne boste našli poltoge preme, ampak posamično obešena kolesa z dvojnimi prečnimi vodili. Ob normalni uporabi tega sicer sploh ne boste opazili. Da so zadaj posamične obese postane opazno le, ko je voznik v ovinkih zelo športno razpoložen, cestišče pod kolesi pa neravno. Takrat je zadek bolj umirjen.
Zakaj torej posamične obese, ki (roko na srce) v takšnem avtu niti niso potrebne? Verjetno zato, ker bo Auris prej ali slej dobil tudi pravo športno (in bencinsko gnano) različico, poleg tega pa so takšne obese potrebne tudi, ko gre za predelavo v dirkalnik.
Ampak tale Auris ni dirkalnik, je pa zelo udoben in hiter avtomobil, ki bo ne preveliko družino zlahka in udobno prevažal naokoli. Ob tem se lahko pohvali z dokaj nizko ravnjo motornega hrupa v kabini (še vedno pa ‘navdušuje’ preslaba zvočna izolacija dna vozila, saj so udarci kamenčkov izpod koles ali šumenje vode ob dežju preglasni), udobnim sedenjem in bogato opremo. Prtljažnik in prostornost zadnje klopi sta v razrednem povprečju, uporabljeni materiali so na pogled kakovostni (na dotik pa, vsaj plastika armaturne plošče, malo manj), ergonomija pa je povsem evropska.
Potem se pojavi samo še vprašanje: res potrebujete tako dobro motoriziranega Aurisa? Bodimo realni: lepo bi ga bilo imeti, a v resnici je daleč najboljša izbira malenkost slabše opremljen (med drugim brez usnja, 17-palčnih koles in ksenonskih žarometov) dvolitrski dizel . .
Dušan Lukič, foto: Aleš Pavletič






Komentiraj: