Bila je črna in bila je neuničljiva, skoraj kot naše Patrie. Kilometre je nabirala hitreje kot supertestni Citroën Xsara, Volkswagen Golf, Renaultova Laguna, Volkswagen Passat Variant, Peugeot 308 ali celo Audi A4 Avant (ko ni bil na servisu), ob tem pa naredila zelo dober vtis. Z vsakim kilometrom si jo imel raje, skratka, in zato smo si ključe podajali kot v dobrih starih časih štafeto mladosti.

Potem pa so se pri Toyoti odločili, da bo dobila bolj družinske poteze. Izgubila je ime Corolla, dobila nekaj centimetrov in izgubila privlačnost. Niti prozorna plastika na zadnjih svetilih v slogu poceni tuninga ji ne pomaga, da bi pritegnila pozornost. Postala je siva miš, na srečo pa je ohranila uporabnost. Zadnji sedeži so trije in vzdolžno nastavljivi, ob preklopljenih naslonih pa dobimo prav uporabno velik prtljažnik, ki v kleti hrani še lepo pospravljeno orodje.

Ustrašili smo se le paketa za polnjenje prazne gume, ki je bolj modna muha kot uporabna novost za avtomobiliste. A to ni le problem Toyote. Družinsko naravnanost lahko opazite tudi v potniški kabini, saj nad voznikom kraljuje dodatno ogledalce za pogled nad dogajanjem na zadnjih sedežih, vaši malčki pa se bodo razveselili tudi dodatnih mizic, ki so sicer skrite na naslonih prednjih sedežev.

Turbodizelski motorček je z leti izgubil nekaj iskrosti, pridobil pa pri ekološki sprejemljivosti in varčnosti. Pri Avto magazinu smo Versa priganjali bolj po mestu kot po podeželju, zato je 8,1 litra porabljenega goriva bolj zgornja kot spodnja meja. Motor in šeststopenjski menjalnik sta dobra sopotnika, ki prav pohlevno nabirata kilometre skupaj z voznikom. Voznik bo poleg zanesljivosti dobil tudi ščepec natančnosti pri odzivnosti podvozja, škoda le, da tega ne moremo trditi za volanski mehanizem.

Tudi pri obliki notranjosti ni presenečenj: omeniti velja le sredinsko nameščeno instrumentno ploščo, ki kljub namestitvi v desno ni nič manj pregledna. Prav nasprotno: ne glede na višinsko nastavitev volanski obroč nikoli ne prekriva instrumentne plošče, zato takšno postavitev odobravamo.

Prav nemarno pa se pri Toyoti igrajo z živci potnikov, ko govorimo o samodejnem zaklepanju. Za večjo varnost se avtomobil med vožnjo samodejno zaklene, a hudič ostane zaklenjen tudi, ko voznik izstopi in hoče pomagati drugim potnikom iz vozila. Tudi pri ugasnjenem motorju in tudi iz notranje strani!!! Varčevanje ali neumnost načrtovalcev, kdo bi vedel. Pod varčevanje pa spada drugi ključ, ki nima daljinskega upravljanja, temveč morate za nekaj gumbov in baterijo precej doplačati. Ti, ti, ti, Toyota, nekoč tega ni bilo na seznamu doplačilne opreme.

Začeli smo s supertestno Toyoto Corollo Verso, pa z njo še končajmo: bil je dober avtomobil, sto tisočakov je premagal brez večjih težav. Mogoče na papirju ni bil tako dober kot naslednik, pa vendar ti je hitreje prirasel k srcu. In srce je bistvo prodaje, saj racionalnost pri nakupu Toyote nikoli ni bila vprašljiva.

bese­di­lo: Aljoša Mrak, foto: Aleš Pavletič