Včeraj smo v Gorišnici (med Ptujem in Ormožem) prevzeli avtomobil legendarnega imena Ligier.
Malčka je bilo potrebno pripeljati v notranjost Slovenije, kjer bo v naslednjih tednih opravljal svoje testne dolžnosti, navduševal, nam šel v nos…
Ligier X-Too Max ima omejitev najvišje hitrosti (45 kilometrov na uro), ob moči 4 kW pa izpolnjuje zakonske predpise, po katerih ga lahko vozakajo štirinajstletniki z izpitom za kolo z motorjem.
Ob njegovi opremljenosti (tipala za parkiranje, avtoradio, usnjeni sedeži, električni pomik stekel . . ) bi marsikdo padel na zadnjico, dokončno pa bi sedel na tleh, ko bi izvedel Ligierjevo ceno. Naj ostane do testa skrivnost?
Kakorkoli, med kaskaderje, ki z izrazito mestnim avtomobilčkom naredijo v enem dnevu tudi preko 150 kilometrov, sem se včeraj vpisal tudi sam. Vožnja po odprti cesti (avtoceste in hitre ceste odpadejo) je bila silno (ne)prijetna izkušnja, v kateri so se pokazale izrazite (ne)sposobnosti nekaterih ostalih udeležencev v prometu.
Trikrat sem se za narodov blagor umaknil na avtobusno postajališče, da je tista kolona, ki se je nabrala za menoj, pač šla svojo pot. Tovornjaki so zgodba zase, čudi me, da ni več prometnih nesreč, razred zase pa so tudi vozniki in voznice "PKW"-jev, ki prehitevajo kar sredi ovinka, čeprav so se prej vozili po pregledni ravnini na kateri je bilo dovolj prostora in časa za varno prehitevanje. Očitno nekateri ljubijo nevarnosti in iščejo težave. Neverjetni so tudi tisti, ki imajo kljub temu, da je pod njihovim motornim pokrovom najmanj 60 kilovatov (Ligier jih ima 4! ), pri prehitevanju blazne težave. Dajte no, saj L. ni širok dva metra?
Pozitivna stvar vožnje s takim malčkom je okolica. Pri hitrosti 45 kilometrov na uro imaš čas videti stvari, ki ti pri 90 km/h ostanejo skrite. Zdaj razumem nedeljske voznike, hehe.
Danes se bo Ligier seveda znašel v njegovem okolju. V mestni gneči ni nič počasnejši od ostalih večjih in močnejših strojev.
O včerajšnjem popotovanju pa še nekaj podatkov: od Gorišnice do Kranja sem potreboval 4 ure vožnje, večino, najmanj 95 odstotkov zagotovo sem vozil s polnim plinom, prehitel sem en cel traktor (ker je avtomobilčkova hitrost precej nizka, si je tudi pri prehitevanju traktorjev potrebno vzeti nekaj časa in prostora), o tem, koliko avtomobilov in tovornjakov (avtobus noben! ) je pa prehitelo naju, pa le toliko: pri 200 sem nehal šteti . .
Foto: MR
P.S.: danes sem bolj zgodaj vstal, ker me je zbudil glasen pok. Raznašalcu časopisov (tisti pridni delajo sredi noči) je "ušel" avtomobil in se zaletel v sosedovega, ki je bil parkiran. Bilo je veliko kletvic, prišla je policija in ostala zvesta stari navadi: motor njihovega avta je vsaj pol ure brnel v prazno. Pa saj jim mi plačujemo plinsko olje . .
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja