Zadnje čase je precej pozornosti pritegnila nova ideja ljubljanskega župana: po vzoru Londona 'obdavčiti' vožnjo z avtomobilom po mestnem jedru.
Če pustimo ob strani dejstvo, da gre za idejo iste mestne birokracije, ki ji je uspelo promet speljati skoraj med stojnicami ljubljanske tržnice (kar je seveda bedarija stoletja), je najbolj zanimivo to, kako nedodelane so te ideje.
Ljubljana, recimo, razen ob največjih konicah skoraj ne pozna pravih zastojev. V Ljubljani, resnici na ljubo, ni težav z 'ilegalnim' parkiranjem. Parkirnih mest sicer ni dovolj (in jih tudi ne bo, dokler se bodo razni čudaki metali ob tla zaradi gradnje garažne hiše pod tržnico), a sistem vseeno deluje.
Zato pa ne delujejo tisti sistemi, ki bi morali. Plačilo za vstop v center mesta? Tudi tu bo, če ga bodo seveda uvedli, podobno. Center Ljubljane je namreč premajhen, da bi se kaj takega splačalo, poleg tega pa sem pripravljen staviti, da bodo izbrali najbolj 'nefer' različico – recimo nalepke . .
Tale uvodnik nastaja v Singapurju, in nekaj metrov od hotela je nad cesto velik elektronski zaslon, ki je del sistema elektronskega cestninjenja najbolj obremenjenih ulic v širšem središču mesta. Toda: če nanj pogledam v času konic, voznike taka vožnja stane tudi dva dolarja. Če nanj pogledam pozno zvečer, je stvar zastonj. Cena je odvisna od tega, kakšna gneča je na cesti. V času večjih prometnih obremenitev je višja, ko so ulice prazne, je cestnina nižja ali pa je sploh ni.
Sicer pa: cestninjenje vstopa v mesto ni edina neumnost, ki tare voznike. Letno dajatev za uporabo cest, recimo, še vedno plačujemo glede na prostornino motorja. Zakaj že? Ali morda (recimo) Grande Punto z 1, 3-litrskim motorjem (s 66 kilovati) ceste obremenjuje manj od mnogo manjšega, a približno enako zmogljivega Fiata 500 z 1, 4-litrskim motorjem. Seveda ne, a za drugega boste plačali polovico več . .
Gre preprosto za nesposobnost državne birokracije, da se prilagodi sodobnemu času. In enako velja za zavarovalnice, ki vztrajajo pri razvrščanju avtomobilov v cenovne razrede glede na moč motorja. In potem je dvotonska dizelska limuzina (z recimo 150 'konji') 'nevarnejša' od male, športne raketice s komaj tono teže in 135 'konji' . . Namesto da bi avtomobile razvrščali v premijske razrede glede na preteklo statistiko škodnih dogodkov s posameznimi modeli . .
Dušan Lukič, odgovorni urednik
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja