Že zelo dolgo ne štejem let, ampak sezone – nekoč le dirkalne, zdaj tudi sezone Prokartinga. Za menoj jih je 26/3! Tista tretja na Telemach Prokartingu se je nepričakovano potegnila globoko v november in komaj opazno izdihnila s prvimi zares mrzlimi dnevi.
Preden jo prepustim spominu, ki se bo skozi čas še dodatno idealiziral, jo moram z vso objektivnostjo pohvaliti kot najuspešnejšo doslej. Sicer je bilo to pričakovano, a zavedam se, da bo moralo miniti še nekaj sezon na Prokartingu, da bomo dosegli še več ljudi iz vse Slovenije, ki bodo prepoznali oziroma razumeli koncept našega dela z vsemi njegovimi posebnostmi. Seveda, moja želja, da vrhunski dirkalni zabavi podtaknem edukativni element, je pogosto na tenkem ledu. Tudi sam sem potreboval tri sezone, da sem se naučil nekaterih osnov zelo zahtevnega dela, in zavedam se, da je pred mano še dolga pot in ogromno učenja.
Ravno temu sem želel nameniti misel ali dve v tokratni kolumni – moji osebni rasti na Prokartingu!
Moja prva, recimo temu tudi izhodiščna katarza je vsesplošna: samoumevnost ubija vednost! In ravno val tuje samoumevnosti mi je razkril leglo tiste nevarnosti v samemu sebi. Ko sem spregledal, se mi je splošna nevednost pokazala v pravi luči in sem dojel, da spremembo na področju varnosti in vozniške kulture lahko dosežemo le v neusmiljenem boju z njo ‒ torej s pravilnim izobraževanjem.
Sama po sebi ta spoznanja niso niti nova niti presenetljiva, še manj pa so moja pogruntavščina. So pa izhodišče za trdo delo, ki ga pri nas ne opravljajo tako, kot bi ga morale, ne država ne avto šole. Jaz se vsaj trudim ... (kar seveda ni dovolj).
Ravno na tej točki čutim lastne pomanjkljivosti, ki ostajajo kljub občutnem izboljšanju na podlagi kilometrine. Vem, da nisem dober prenašalec znanja, preveč sem živčen in nevrotičen, prepogosto nepomembne malenkosti jemljem preveč osebno.
Pa vendarle, rastemo! Tako jaz osebno kot Prokarting, ki postaja vedno bolj priljubljeno shajališče adrenalina lačnih odvisnikov od bencinskih hlapov!
Nova sezona, četrta po vrsti, bo prinesla še več hitrosti in dirkalnih užitkov, še več varnosti in veliko infrastrukturnih izboljšav na edinem ljubljanskem dirkališču. Komaj čakam na april 2016!
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja