Leta prinašajo rutino, ki prekleto rada in mimogrede zaide v dolgčas. Brskam po svojih starih kolumnah in že po datumih lahko ugibate, o čem sem (ali bom) pisal: med sezono je tako in tako vse jasno – vrstijo se dirka za dirko – od oktobra do decembra premlevam preteklo sezono, od januarja do aprila pa sanjam o novi ... Ali sem res tako predvidljiv?!
Seveda, sliko v ogledalu vedno gledamo skozi rožnata očala in rade volje spregledamo predvidljivost in druge 'vrline'. Ko snamem očala, se prepogosto soočim s svojo površnostjo, še posebno z alergijo na rutino, ki se ji reče tudi nestanovitnost. In natanko v tej, verjetno slabi značajski potezi mi uspeva že dolga leta črpati energijo in zagnanost za avtošport. V njem je rutina preprosto nemogoča! Lahko še 20 let dirkam v Bistrici ali nizam tisoče krogov na stezi, pa niti ena vožnja in niti en krog ne bosta enaka predhodnemu ali naslednjemu, kaj šele dolgočasna! In zato se dirk ne morem naveličati – celo razmišljanje o njih je vsakič drugačno in prinaša vedno nekaj novega.
A vrnimo se k rutini in navadam. Zdaj je čas, ko bi moral pisati o koledarju dirk in se pritoževati nad odločitvami AŠ 2005. Ali sem o tem že pisal? Stoodstotno sem!
No, šalo na stran. Letošnji koledar državnih prvenstev smo morali čakati do polovice februarja. Verjamem, da so objektivni razlogi za zamudo, dejstvo je tudi, da 'pistašev' in 'hribovcev' to niti ne gane, ker je večina dirk v tujini in so bili koledarji znani že lani decembra. Na slabšem so vozniki relija in relikrosa, kaže pa, da letošnja sezona ne bo najbolj rožnata niti za avtokrosiste.
Pravijo, pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Prva letošnja gorska dirka v Sloveniji (Gorjanci, 26. junija) bo moja šesta v sezoni 2011. Med njimi bodo vsaj tri v krogu 300 kilometrov iz Ljubljane. Zares ne morem razumeti AŠ 2005, ki trmasto zavrača dirke v tujini. Osebno vam lahko zagotovim, da bi organizatorji v Rabcu, Rechbergu, St. Antonu, Kitzecku in še kje odprtih rok dočakali naše dirkače in naše državno prvenstvo.
Kot dirkaču pa mi je bolj ali manj vseeno – a vendar ne tako vseeno, da me ne bi skrbelo, kaj bo s slovenskim avtošportom, ki mu iz srca privoščim rutino 12 gorskih dirk, 10 relijev in 12 krožnih dirk na leto! In tako dolga desetletja. Prav tako bi rad, da uspehi slovenskih dirkačev polnijo naslovnice časopisov in prve minute poročil. O kateri državi in katerem športu že govorim? O Sloveniji in avtomobilizmu, hahaha!
OK, dovolj praznih besed in heca. Že diši po novi sezoni, ki obeta zanimiv kakovostni dvig v reliju in stagnacijo na gorskih dirkah in stezi. Zelo realno sliko trenutnega položaja slovenskega avtošporta je pokazal tudi letošnji Motorsport Salon na GR. Da, natanko tako je! In ne gre se slepiti: naš avtomobilizem bo še naprej živel in preživel na ramenih entuziastov. Ali ni to lepo?
Vladimir Stankovič
DD (dirkačev dnevnik)
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja