Statistika ne laže: čeprav imajo nekateri občutek, da so motoristi enako podivjani kot pred leti, se stanje popravlja.
Posploševanja sicer ne maram in od nekdaj sem se bolj strinjal s tistimi, ki pravijo, da večina motoristov vozi povsem normalno, vtis pa kvarijo podivjani posamezniki. In od tega, koliko jih je, je seveda odvisno tudi to, kako javnost dojema motoriste kot skupino.
Lani se mi je zdelo, da se tudi ti divjaki umirjajo, da jih je enostavno manj. Nisem se sicer loteval ugibanj, ali jih je srečala pamet ali le sreča, a statistika kaže, da je bilo žrtev med motoristi manj.
Seveda, tu je statistika na tankem ledu. Ob 15 smrtnih žrtvah je namreč statistična zanesljivost podatkov majhna in že majhna sprememba, na primer nesreč, v kateri umreta dva namesto enega motorista, lahko stvari precej spremeni.
Čeprav statistika kaže na izboljšanje, se vsaj takole na oko ne izboljšujejo stvari, ki jih znajo motoristi početi. Le nekaj toplih dni je dovolj, da je to mogoče opaziti. Pa ne gre le za voznike športnih cestnih motociklov. Skuteristi, potovalni enduro motorji, le čoperja letos še nisem videl v položaju, ko so ga morali reševati drugi udeleženci v prometu. Na srečo smo vsaj lepo vreme dobili 'na obroke'. Pred kakima dvema letoma smo imeli dolgo obdobje slabega vremena, potem pa so motoristi udarili na ceste naenkrat, vsi neučakani in napeti. In posledice so bile seveda primero opazne. Da o tem, da vse prometnovarnostne kampanje, namenjene motoristom, po navadi tečejo, ko se sezona še ne začenja ali je že mimo, ne govorimo.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
