Digitalna doba je posegla v način življenja precej globlje, kot bi si verjetno upali misliti in priznati. Morda krivec za to ni le digitalna doba, morda pa celo oboje slučajno sovpada. A tule to niti ni pomembno.
Govorim na splošno, a velja za avtomobilizem v enaki meri kot za vsa druga področja.
Obdobje kapitalizma, ki je med drugim zakuhalo tudi pričujočo recesijo, je do slehernika izjemno neprijazno. Odpuščeni pri štiridesetih, petdesetih letih se delavci vseh panog in izobrazb bojijo, ali bodo našli novega delodajalca; srednja in pozna leta so za zaposlovanje neprimerna, delodajalci se najraje opirajo na mladost.
V osnovi je to sicer v redu, saj ne rečemo zaman, da na mladih svet stoji, pozabljamo pa na izkušnje in na v življenju nabrani kapital, ki se mu reče znanje. Tega mladi nimajo, imajo pa tisto, kar danes v svetu šteje: življenjsko neizkušenost (beri: slabo sposobnost boja za lastne pravice) in pripravljenost za delo za majhen denar, se pravi za manjši kot ljudje v srednjih in poznih delovnih letih.
Iz delovnega procesa izginja tudi še nedavno obvezen element: mentorstvo. Mentor je praviloma starejši, z vzornim načinom razmišljanja in dela ter z velikim obsegom znanja ter izkušenj. Mentor vodi novinca v pravo smer pri delovnem procesu, ga razvija, uči in ga na tak način usmerja na pot, ki prinaša dobre rezultate. Mentorstvo ni le bližnjica; učenec ima lahko vse atribute za dobrega delavca, a si zaradi neznanja in brez izkušenj ne izbere vedno dobre poti lastnega razvoja.
Verjetno je tule tista točka, kjer kot krivec vstopi digitalna doba. Internet, ki je v le nekaj letih oziroma v dobrem desetletju postal največja knjižnica, kar jih je ustvaril človek, je postal vir podatkov za mlade moči. Do tu je stvar nesporna, pa vendar: na spletu je nepregledna množica podatkov, ki jih je treba prečistiti, potem pa jih pravilno ovrednotiti.
Ne eno ne drugo ni lahko in še zlasti tu bi pravi mentor lahko pokazal možne pravilne smeri. Žalostna resnica pa je, da mladi v brskalnik odtipkajo iskano geslo in se oprejo na podatke s prve strani rezultata iskanj; pogosto niti na drugo stran ne zaidejo.
Vemo pa, da je lahko – še posebno s pojavom blogov, ki jih lahko objavlja vsak – verodostojnost podatkov izjemno vprašljiva, bolj kot kdaj prej v človeški zgodovini.
Neljuba stran mentorjev je v tem, da odhajajo. Nedavno je za vedno odšel mentor, ki mi je bil v izjemno pomoč (tudi) v avtomobilizmu. Prijatelj, vzornik. Bolj kot njegove konkretne napotke in vedno dosegljivo bogato banko podatkov bom pogrešal potuho, ki sem je bil deležen, njegov bister in neobremenjen način razmišljanja ter širok pogled na svet. Vključno na temo avtomobilizma.
Svet se spreminja, čas teče, vrednote padajo.
Vinko Kernc
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja