Vem, marsikdo bo rekel, še eden v vrsti. Drugi bo rekel, da ne vem, kako to je. In tretji bo rekel, da je hitrost droga, ki se ji ni mogoče upreti.
Fantje (in dekleta, čeprav so ta bistveno bolj pametna in previdna), ne, ne mislim soliti pameti. A davek, ki ga pobirajo ceste med motoristi, je vse večji. Potem pa je tu še oblast, ki nam ne dela prav velike usluge. Ob že tako tragični izgubi, ki je posledica hujše prometne nesreče (v kateri je udeležen motorist), je kot razlog za nesrečo skoraj vedno navedena hitrost. In potem pač preostali udeleženci v prometu motoriste toliko bolj sovražijo. Seveda je v večini primerov kriva hitrost, a hitrost sama po sebi ne ubija. Ne obsojajmo je, saj hitra vožnja ne boli. Bolijo pa seveda posledice, predvsem če hitrost izkoriščamo takrat, ko je ne bi smeli.
Podobno kot v super zmogljivih avtomobilih
Številni motoristi iščejo različne izgovore, ko poskušajo upravičiti hitro vožnjo. Brezpogojno dejstvo je, da so motocikli večinoma zelo hitro prevozno sredstvo; a to še ne pomeni, da se z njimi ne da peljati počasi oziroma previdno. To ne pomeni, da se ne da z njimi peljati varno, in ne ogrožati drugih udeležencev v prometu. To vem iz lastnih izkušenj. Tudi zato, ker sem že mnogokrat sedel za volan kakšnega super zmogljivega avtomobila. Tam je izkušnja enaka. Prva prestava, izjemno pospeševanje in takoj kršenje cestnoprometnih pravil. Z avtomobili, ki imajo pod motornim pokrovom 300, 400, 500 ali več ‘konj’, je zgodba enaka motoristovi.
O samokontroli
Potrebna je samokontrola. Vem, težko je. A predstavljajte si, da bi tudi vsi avtomobilisti, ki se vozijo v tako močnih avtomobilih, vozili tako hitro, kot se vozijo nekateri motoristi. Jasno, bil bi kaos. A očitno so avtomobilisti (vsaj večina, na žalost seveda obstajajo izjeme) vseeno dovolj pametni. Pa čeprav imajo okoli sebe pločevino, številne varnostne blazine in številne varnostno-asistenčne sisteme, ki preprečijo ali vsaj omilijo najhujše. Zato še toliko težje razumem nekatere motoriste. Če vam je malo mar za sebe, pomislite na svoje najdražje in navsezadnje ne povzročajte gorja preostalim udeležencem v prometu. To pišem tudi zato, ker se z motociklom vozim sam in si ne želim, da bi me ljudje obsojali že vnaprej.
O težkih, okornih in glasnih Harley-Davidsonih
Kot izkušen avtomobilist vem, kako nepredvidljiva je vožnja s hitrim in športnim motorjem. Ti so me v mlajših letih seveda mikali, zdaj pa vedno manj. Tudi zato sem se zaobljubil znamki, za katero marsikdo pravi, da to sploh niso pravi motorji. A za znamko Harley-Davidson sem se odločil tudi iz varnostnih razlogov. Predvsem to niso hitri motorji, so težki in okorni ter glasni. Če večina trdi, da hitrost ubija, potem moj motocikel očitno ni nevaren. Večina motoristov se ‘harleyjistom’ posmehuje, ko se vozimo s težkimi in okornimi motorji, a dejstvo je, da z njim ne morem švigati med avtomobili, in to mi je všeč.
"Loud pipes save lives"*
Kot tudi to, da so glasni. Ob tem mi je jasno, da gredo takšni motocikli marsikomu na živce, a v tem trenutku vas vprašam – se vam je že kdaj zgodilo, da motorista niste videli, ste ga pa slišali? Zagotovo se vam je. Sam zagovarjam dejstvo, da če me drugi udeleženci v prometu ne vidijo, naj me vsaj slišijo. Je tistih nekaj sekund ropota v ušesih bolj bolečih kot smrt motorista? Čeprav ga ne vidite, ste zaradi ropota posledično bolj previdni, verjamem, morda jezni, a ga vsaj opazite. In zaradi ropota se izognete nesreči. Morda se izognete trenutku neprevidnosti, ko bi zaprli pot motoristu, in s tem povzročili najhujše.
Zato upam, da se bo vsaj kdo, ko bo slišal ropot motorja, ugriznil v jezik in si zamrmral v brk, češ, še dobro, da sem ga slišal. Seveda pa to ne pomeni, da morajo biti motocikli preglasni. To ne pomeni, da je glasnost dovolj, da se motorist izogne nesreči. Še vedno je potrebna predvsem pamet. In predvsem samonadzor. Ter misel nase, na bližnje in preostale v prometu. Vem, da je težko kdaj popustiti plin, a včasih je to resnično potrebno. Če ne drugega, pa zato, da ga boste (ali bomo) lahko še kdaj privili!
Sebastjan Plevnjak
*Glasni izpuhi varujejo življenja.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja