Test letnih gum: rezultati na testih AMZS

S sredino marca se je začelo obdobje, ko lahko zimske gume na naših avtomobilih zamenjamo z letnimi, seveda šele tedaj, ko vremenske razmere to tudi zares dopuščajo, kar je letos že zelo zgodaj. V primeru zimskih razmer morajo biti avtomobili tudi po 15. marcu biti pripravljeni na zimo, kar upoštevajte predvsem med izleti v hribe, kjer je še veliko snega.

O zahtevah glede opreme se prepričajte tudi, ko se z avtomobilom odpeljete na tuje. V severni Italiji morate zimske gume ali letne gume in verige na avtomobilu na primer imeti vse do 15. aprila.

Ob nakupu novih letnih pnevmatik se marsikdo vpraša, katere naj izbere in ali naj se pri tem ozira le na ceno. Pri AMZS-ju so v sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi, kot so nemški ADAC, avstrijski OAMTC in švicarski TCS, tudi letos opravili test letnih gum. Tokrat so se odločili za gume velikosti 195/65 R 15 V in 215/65 R 16 H, ki so na avtomobilih precej pogoste. S prvimi so največkrat opremljeni majhni avtomobili in nekateri avtomobili spodnjega srednjega razreda, druge se znajdejo na avtomobilih spodnjega srednjega in srednjega razreda, pogosto pa tudi na vse bolj priljubljenih križancih in športnih terencih.

Velikost 195/65 R 15 V

Pnevmatike tega velikostnega razreda ima v svoji ponudbi tako rekoč vsak proizvajalec gum, zato je njihova izbira zares velika. Preizkušenih je bilo 16 gum velikosti 195/65 R 15 hitrostnega razreda V (do 240 kilometrov na uro), ki so svoje lastnosti pokazale na Volkswagnu Golfu. Pet jih je dobilo oceno dobro oziroma zelo priporočljivo, deset jih je bilo zadovoljivih oziroma priporočljivih. Le ena je bila pomanjkljiva oziroma priporočljiva z omejitvami, kar izhaja iz dejstva, da na testu ni bilo izdelkov neznanih znamk z Daljnega vzhoda.

Dobre so bile gume uveljavljenih znamk Bridgestone, Continental, Goodyear in Pirelli ter guma znamke Esa Tecar, ki jo za združenje švicarskih vulkanizerjev izdeluje eden od uveljavljenih proizvajalcev. Med njimi je izstopala Continentalova guma, ki se je izkazala predvsem na mokri podlagi.

Takoj za najboljše sta se uvrstili gumi znamk Nokian in Dunlop, ki sta bili nekoliko slabši na mokri podlagi. Na mokri podlagi, poleg tega pa tudi na suhi, je bila slabša tudi Vredesteinova guma. Na mokri in suhi cesti sta se dobro izkazali dve gumi z Daljnega vzhoda, Aeolusova in Maxxisova, ki pa sta imeli nekoliko večjo obrabo. Hitreje se obrablja tudi Kunmhova guma, ki je bila slabša tudi na mokri podlagi, mokra cesta pa ne leži niti Michelinovi in Savini gumi, vendar se ti dve manj obrabljata. Hankookova guma je bila slabša na mokri, boljša pa na suhi podlagi, Semperitova pa slabša na obeh podlagah.

Edina 'nezadovoljiva' pnevmatika je bila GT Radialova, ki se ni preveč izkazala na suhi podlagi, na mokri pa je bila najslabša od vseh.

Velikost 215/65 R 16 H

Na testu so preizkusili 15 gum velikosti 215/65 R 16 hitrostnega razreda H (do 210 kilometrov na uro), pogostih na športnih terencih oziroma križancih, ki se včasih popeljejo tudi na slabše podlage. Testni avtomobil je bil Volkswagen Tiguan, preizkus pa je bil enak kot pri 'cestnih' gumah, saj tudi športni terenci le redkokdaj zares zapustijo asfalt. Dve sta dobili oceno dobro oziroma zelo priporočljivo, 11 jih je bilo zadovoljivih oziroma priporočljivih, ena je bila pomanjkljiva oziroma priporočljiva z omejitvami, ena pa slaba, zato njena uporaba ni priporočljiva.

Najbolje sta se izkazali pnevmatiki znamk Goodyear in Cooper. Med 11 zadovoljivimi je bila najboljša Nokianova, ki je oceno dobro izgubila le zaradi nekoliko daljše zavorne poti in slabšega bočnega oprijema. Nekoliko večja je bila tudi poraba goriva. Gume znamk Firestone, Pirelli in Semperit so bile slabše na mokri podlagi, prav tako Generalova, Apollova, Hakookova, BF Goodrichova in Bridgestonova guma, ki so se izkazale tudi s slabšim bočnim oprijemom. Uniryalova in Barumova guma sta bili v nasprotju z njimi slabši na suhi podlagi.

Michelinova in Yokohamina guma sta izstopali s slabimi lastnostmi na mokri podlagi, kjer je imela Michelinova precej daljšo zavorno pot in slabši bočni oprijem, Yokohamina pa je imela zelo slabe lastnosti na mokri podlagi nasploh.

Gume z oznako M+S

Šest preizkušenih gum velikosti 215/65 R 16 ima oznako M+S za 'blato in sneg' in po slovenskih predpisih veljajo za zimske gume, zato so posebej preizkusili tudi njihovo zavorno pot in oprijem na snegu. Ugotovili so, da nikakor ne dosegajo lastnosti pravih zimskih gum. Le Barumova in Generalova sta dobili oceno zadovoljivo, Michelinova je bila pomanjkljiva, Goodyearova, Hankookova in Yokohamina pa so bile slabe. Pet proizvajalcev je oznako upravičilo s tem, da imajo njihove gume na tekalni površini lamele, ki izboljšujejo njihove lastnosti na snegu, a so imele lamele tudi nekatere gume brez oznake M+S. Odločitev, da bodo oznako zapisali na pnevmatike, je namreč povsem v rokah proizvajalcev, ki imajo pri tem pač svoja merila. AMZS in partnerski klubi v zimskih razmerah zato toplo priporočajo uporabo pravih zimskih gum.

Auto Bild preizkusil več kot 50 gum

Svoj test letnih gum so opravile tudi nekatere revije in ustanove. Med njimi je nemški Auto Bild, pri katerem so pod drobnogled vzeli kar 52 letnih gum velikosti 225/50 R 17. Po prvem izločilnem preizkusu jih je ostalo 20, ki so se uvrstile v drugi krog, v katerem so bile podvržene še bolj korenitemu preizkusu.

Na prvo mesto se je uvrstila guma Continental Premium Contact 6, po vrsti pa so ji sledile gume Hankook Ventus Prime 3, Falken Azenis FK510, Pirelli Cinturato P7 Blue, Bridgestone Turanza T001 Evo, Uniroyal Rainsport 3, Dunlop Sport Maxx RT 2, Goodyear Eagle F1 Asymetric 3, Fulda Sportcontrol 2, Michelin Primacy 3, Sava Intensa UHP2, Vredestein Ultrac Satin, Kumho Ecsta HS51, Toyo Proxes Sport, Yokohama Advan Fleva V701, Leao Nova Force, Avon ZV7, Maxxis Premitra HP5, Cooper Zeon CS8 in Nokian Zline. Pri tem seveda upoštevajte dejstvo, da je za zadnjo gumo še 32 takšnih, ki se sploh niso uvrstile v drugi del preizkusa.

 

besedilo: Matija Janežič · foto: proizvajalci

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja