Simpatični Nissanov crossover je po izjemnem uspehu dobil naslednika. A Quashqai prve generacije ni zato prav nič manj zanimiv.
Nissan Quashqai je prvi Nissanov avtomobil, ki je bil v celoti oblikovan in zasnovan v njihovem novem evropskem centru, ki so ga zgradili v Londonu. Vpliv evropskih normativov je pri tem modelu še kako opazen, da avtomobil v primerjavi z neposrednimi tekmeci nekoliko bolj izstopa, pa so mu izbrali zanimivo ime. Ime je torej ta Nissan dobil po pripadnikih jugozahodnih iranskih plemen, ki živijo zelo potepuško v nekih neprehodnih gorah. Čeprav je Quashqai vsaj idejno neposredni naslednik malega Terrana, pa z vidika terenskih zmogljivosti niti približno ne dosega njegovih zmogljivosti. Nič zato, ta avtomobil je namenjen urbanim ljudem, ki se tu in tam zapeljejo po makadamu ali skozi nekoliko globljo lužo. Kar poglejte v kakšnega, ki stoji na parkirišču. Na zadnjih sedežih je največkrat otroški sedež, pod njim pa kakšni ženski čevlji. Ne, take prtljage nihče ne vozi na neobljudena področja. Vendar, da mu kljub vsemu ne naredimo krivice, omenimo, da si velik del platforme deli z modelom X-trail (ta pa že velja za nekoliko bolj resni 4 x 4), zato se v štirikolesno gnani različici brez težav postavlja ob bok konkurentom, kot so Toyota Rav4, Honda CRV in drugi.
V osnovi je Quashqai petsedežnik, a ker je to nekaterim bolj plodnim premalo, so kmalu po predstavitvi pripravili tudi podaljšano različico z dodatnima dvema sedežema v prtljažniku. Motorna paleta je v bistvu povsem po japonsko skromna, a vseeno zadovoljiva. Ni skrivnost, da se je Nissan že pred leti pobratil s francoskim Renaultom, zato je razumljivo, da je pogonska tehnika skorajda identična kot pri vozilih iz Francije. Nič hudega, saj je Renault v letih, ko so Quashqaija izdelovali, že obvladoval težave, s katerimi so se srečevali njihovi prvi sodobni dizelski agregati.
Nissan (z redkimi izjemami) poznamo kot zelo zanesljiv avtomobil, vsekakor pa to velja tudi za simpatičnega Quashqaija. O resnih ali težjih okvarah ni prave statistike, kar lahko razumemo tudi tako, da zadnjih tako rekoč ni. Če že, potem bo težave povzročal model z 1,5 dCi motorjem. Vendar nič resnega, vse je praviloma mogoče rešiti s preprogramiranjem elektronike. Prisotne so standardne težave s filtri trdnih delcev ter dvomasnimi vztrajniki. Ljubitelji avtomatskih menjalnikov pri tem modelu ne bodo prišli na svoj račun, saj CVT, ki je na voljo, ne sodi med najboljše, rad pa se tudi pokvari.
Ugodna cena razumljivo s seboj prinaša nekoliko bolj površno izdelavo in nekoliko skromnejše materiale v notranjosti. Zato niso redki primeri, ko se odlomi vzvod sedeža, poroča se tudi o škripanju sedežev, pokanju šivov na usnjenih prevlekah ter obrabi notranjih elementov, ki so bolj izpostavljeni dotikom.
Električni sistem je zanesljiv in ne pozna lažnih alarmov, zna pa biti tudi muhast. Občasno se pojavljajo težave s prikazovanjem podatkov in delovanjem potovalnega računalnika, delovanjem tempomata, delovanjem navigacijskega sistema in pomikom vzvratnih ogledal.
Na splošno lahko mirno zapišemo, da so lastniki Quashqaijev, kar zadeva njihovo življenje na štirih kolesih, srečni in neobremenjeni ljudje. Resnih težav ne poznajo, vzdrževanje pa ni ubijalec družinskega proračuna. Poleg tega je avto trenden, še zlasti všeč je damam, največkrat celo veliko bolj kot povsem poženščeni model Juke. Vsekakor avto, ki vam ga bodo prijateljice zavidale.
besedilo: Matjaž Tomažič · Foto: Arhiv