V izboru za leto 2011 se mi je zdel najprepričljivejši Ford C-Max z dodatno podaljšano različico Grand C-Max. S kateregakoli stališča ga gledam in presojam, se mi zdi prav v vseh točkah boljši, kot je bil njegov predhodnik.
Pa tudi enostavnost zlaganja srednjega sedeža v drugi vrsti se mi zdi nekaj posebnega.
Da sem kar štirim avtomobilov namenil drugo mesto z enakim številom točk, se ni zgodilo zaradi mojega strahu, kako se odločiti. Vsak po svoje je zelo prepričljiv, a pri vsakem imam tudi svoje zadržke.
Notranjost Alfe Romea Giuliette me spominja na baročni oblikovalski slog. Kakovost izdelave notranjosti v Citroënu C3/DS3 je daleč od prvovrstnosti. Za Nissana Leafa sploh ni jasno, ali se bo pojavil na slovenskem trgu.
Izbira motorjev pri Oplu Merivi pa je, po prepričljivosti, omejena le na dizelske različice. In vsi ti našteti pomisleki pomenijo točko odbitka.
Dva, ki sem ju pri svoji izbiri dal na konec, pomenita sicer kar precejšnjo osvežitev v njunih razredih. A zanju mi je nekako zmanjkalo točk! Zelo dobro za Dacijinega Dusterja je že, da smo ga izbrali med finaliste. Vreden je vsakega centa svoje cene, pri tem pa še dviguje pričakovanja kupcev in daje več za ceno, ki jo je treba plačati.
Volvova oblika je zelo prepričljiva, med vožnjo pa se avtomobil zdi veliko težji kot tekmeci.
Podrobnejša ocena finalistov
Alfa Romeo Giulietta
Zgrajena je na novi Fiatovi platformi, ki v nekaterih pogledih prepriča, drugače pa je zgolj povprečna. Lega na cesti je odlična, manj pa je poskrbljeno za udobno vožnjo, tudi vzmetenje je z ne tako širokimi kolesi in nizkimi preseki precej trdo.
Med motorji ni novosti, so pa ti dokaj novi in dovolj učinkoviti (bencinski bi lahko bili bolj varčni), da je kot celota Giulietta dovolj prepričljiv avtomobil.
Oblikovno ni tako pomemben prispevek, kot bi nekateri od Alfe in Fiatovega oblikovalskega oddelka pričakovali, saj se lepo vključuje v sodobno linijo v razredu, katere sorodnosti najdemo že pri Altei, Mazdi3, še bolj pa pri Bravu ter nato Renaultu Méganu in Oplu Astri.
Tako kot je zunanjost Giuliette privlačna, pa je zame razočaranje oblikovanje notranjosti. Daje videz baročnosti, zlasti sredinska konzola.
Citroën C3/DS3
C3/DS3 sta zgrajena na osnovi znane platforme manjših avtomobilov koncerna PSA. Koliko gre pri tem za resnične novosti, nisem mogel ugotoviti v celoti, ker se je zdela različica C3 neprepričljiva. Ko gre za obnašanje na cesti, veliko bolj prepriča DS3. Toda ta je precej omejen glede uporabnosti, pa tudi udobje je prilagojeno veliko bolj športnemu značaju različice.
Čemu je namenjeno v streho podaljšano vetrobransko steklo? Človek se ne more znebiti občutka, da gre še bolj kot pri Merivi za dodatek, ki je sicer zanimiv, ni pa uporaben v vsakdanjem življenju oziroma je pogled nanj odvisen od okusa posameznika – ali ta potrebuje le dober pogled na tisto, kar se dogaja na cesti pred njim, ali še kaj dodatnega, a nepotrebnega za vožnjo.
Podobno je tudi z motorji. Prave novosti ni, za majhen družinski avto je bil pri mojih preizkusih C3 preveč požrešen. DS3 ima dovolj moči in zmogljivosti.
Pri zadnjem preizkušenem DS3 me je presenetila slaba kakovost materialov ob koncu cikla uporabe testnega avtomobila z le 23.000 kilometri.
Dacia Duster
Če se ocenjevalec pri prvem električnem avtomobilu v tekmi za naslov avta leta sprašuje, kako je treba ocenjevati pojavno novost med običajnimi avtomobili, je nekaj podobnega treba ugotoviti tudi za Dacijinega Dusterja. Ali je Duster prvi ceneni avtomobil, ki se je prebil v finale za avto leta? Če bi temeljiteje preverili zgodovino glasovanja, bi bili mogoče presenečeni nad tem, da se je že zgodilo, da je – realno ocenjeno – podoben avtomobil celo zmagal (gledano po tem, kakšen je bil njegov prevzem konstrukcijskih rešitev in sestavnih delov iz posameznega izdelovalskega 'gnezda').
Zakaj torej ne Duster? Najcenejši 'napol' terenec, tudi glede štirikolesnega pogona v vrhu glede na ceno!
Avto, kjer je treba ESP dokupiti. Bodo prišli švedski kolegi in osnovno različico prevrnili na kakšnem odročnem švedskem letališču? Bo to storil ADAC, kot se je zgodilo z osnovno različico Nema (ki se sicer ni uvrstil v finale avta leta)?
Toda ali ni prav, zlasti v sedanjih kriznih časih, proslaviti prave avtomobile za prave cene?
Kaj torej lahko naredi osamljen ocenjevalec? Je pravično ocenjevati tehniko izpred desetih let v primerjavi z 'vesoljskim' Leafom? Ali na splošno s tako uspešnima kreacijama, kot sta oba 'Forda', C-Max in S60/V60? Toda Duster deluje s štirikolesnim pogonom iz dokaj novega Nissana Qashqaia in z novim 1, 5-litrskim Renaultovim dizelskim motorjem!
Ali ni potem dokaz, da je v nekaterih drugih avtomobilih še dovolj prostora navzdol, da postanejo za kupce bolj dostopni!
Ford C-Max
Novi C-Max je skupaj s povsem novo različico Grand zgrajen na platformi, ki je nadaljevanje že znane Fordove C-platforme. Vsem so nam znani avtomobili, kot so Focus, C-Max, Mazda3, Mazda5, Volvo s40 in v50 ter – s precej posodobljeno različico platforme – Kuga. Čeprav gre torej za nadaljnji razvoj, pa je korak naprej občuten tako pri podvozju in vzmetenju kot pri vseh podpornih sistemih, elektroniki in podobnem. Napor za vložek novega se v C-Maxu vidi in občuti.
Dodatek je tu še Grand C-Max z najbolj prefinjenim sistemom zlaganja srednjega sedeža v drugi vrsti, kar jih je bilo doslej. Čeprav je njegova uporabnost seveda omejena, navduši inženirska ideja 'izginotja' vmesnega dela srednje vrste sedežev, s čimer družinski uporabniki pridobijo uporaben prehod v zadnjo vrsto.
Ali ni to, ob stranskih drsnih vratih, vsaj enakovreden prispevek k uporabnosti enoprostorca, kakršen je drugačen način odpiranja vrat pri Merivi?
Motorna novost sta obe različici EcoBoost 1.6, ki sta prepričljivo zmogljivi. Glede porabe ne prepriča najbolj, lahko bi bila manjša, a je seveda posredi tudi učinek 'konje je treba napojiti'. Zato se mi zdi, da ob gospodarnejših dizelskih motorjih pri C-Maxu manjka še en manj zmogljiv, a varčnejši – bencinski, za idealno ponudbo v razredu.
Izredno miren in gladek tek avtomobila, odlična lega na cesti, dobra ergonomija v kabini, elektronska oprema (najbolje opremljene različice Titanium) so vsekakor nadaljnje dobre strani. Ugaja tudi cilj, narediti upravljanje čim preprostejše, kljub izdatni elektronizaciji uporabniških funkcij. Všeč mi je tudi preprosta naveza na bluetooth, delovanje radia je okej in navigacija deluje brez težav.
Nissan Leaf
Ali mora biti prvi serijski električni avto, ki se znajde na seznamu za evropski avto leta, res tudi že takoj izbran za zmagovalca, je bila moja osnovna misel ob ocenjevanju Nissana. Zgrajen na povsem drugačni strukturi oz. platformi zadovoljuje drugačne cilje.
S stališča gradnje avtomobilov je povsem sprejemljiv in realen. Težje bi to rekel za uporabnost v vsakodnevni vožnji, saj sem ga imel priložnost voziti le kratek čas, mogoče celo prekratko, da bi lahko dovolj realno presodil vse njegove slabosti in prednosti.
Predvsem pa se mi zdi, kot novinarju, predstavniku majhnega trga, kjer zaradi gospodarske in politične realnosti električnih avtomobilov še dolgo časa ne bo resno na trgu in tudi kupcev zanje ne, zelo nerealna priložnost, da se Leaf primerno uveljavi.
A to na celotno in politično nevtralno oceno pravzaprav ne bi smelo vplivati preveč. Se pa nato postavlja resno vprašanje, ali je Leaf enakovreden drugim avtomobilom na trgu, ki imajo manj 'napreden' pogon. Jih prekaša? Jih ne doseže?
Kako lahko glede uporabnosti za družinsko vožnjo primerjamo štiri primerke na letošnjem finalnem izboru, za katere bi lahko rekli, da so družinski avtomobili? Kateri zmaga v uporabnosti, če primerjamo Giulietto, C-Maxa, Leafa in Merivo? Katerega z največjim užitkom poženemo na zavito gorsko cesto? Kateri zagotovi najmanjše nakupne in vzdrževalne stroške v obdobju štirih let? In seveda kateri bo prispeval največ tehnoloških novosti v avtomobilsko zakladnico? Vseh odgovorov v tem trenutku še ni mogoče dati!
Opel Meriva
Platforma je napol nova, ker so se avtomobil v primerjavi s predhodnikom precej povečali – kombinacija stare Zafire in Merive ter delov Astre.
Motorna oprema je ostarela, predvsem bencinski motorji ne prepričajo. Bolj prepriča 1, 7-litrski turbodizel, ki je tudi edini primeren motor za dokaj težek avto (več kot 1.370 kg).
Po voznih lastnostih je pravzaprav še kar zadovoljiv, malo trd, a izpolni zahteve kot družinski avtomobil.
Nova zasnova zadnjih vrat je povsem sprejemljiva, ni pa tako revolucionarna, kot bi jo radi predstavili oplovci.
Volvo S60/V60
Volvo je kar 10 let snoval naslednika S60, kar daje slutiti, da je zasnovan na že malo zastareli platformi. No, vtis vara. Primerna mehanika, dovolj elektronske podpore in solidna lega na cesti zagotavljajo, da bo S60/V60 enakovreden tekmec v višjem srednjem razredu. Osnovna težava pri vožnji je, da imamo ves čas občutek, da gre za izredno težek avtomobil – pri sukanju volana, speljevanju, zapiranju vrat … To ni nujno slabo, s takšno filozofijo pač želijo pri Volvu zasnovati svoje avtomobile.
Zdi pa se, da za tak način potrebujejo zelo velike in močne motorje, kar se posledično pozna tudi na precej večji porabi goriva. Tu bo Volvo moral še kaj narediti, da se bo približal vodilnima v razredu premium, Audiju in BMW.
Vsekakor pa je S60, še zlasti pa V60, z estetskega vidika pravi biser in med letošnjimi kandidati najlepši.
Tomaž Porekar
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja