Proizvajalci s svojimi inovacijami in vgradnjo vedno novih sistemov od nekdaj stremijo k temu, da so sodobni avtomobili poleg tega, da so udobnejši in varčnejši, tudi varnejši.
Tako so zračne blazine, sistemi ABS in ESP ter v zadnjem času tudi sistemi za samodejno zaviranje ali preprečevanje naletov že nekaj časa sestavni del serijske ali doplačilne opreme v avtomobilih in zelo vplivajo na zmanjšanje števila prometnih nesreč, katerih posledice so zaradi njih tudi veliko manjše.
Besedilo: Igor Matko, foto: arhiv AM
Pri tem so pomembno vlogo odigrali tudi zakonodajalci, saj je EU že pred leti sprejela direktivo, da morajo imeti vsi na novo homologirani avtomobili v EU vgrajen sistem ESP serijsko. Vsi se torej trudijo po svojih močeh povečati varnost na cesti. Pa je res tako?
Bi bilo, če ne bi oboji sodelovali tudi pri nastanku sodobnih dnevnih (LED) luči. Kolikokrat se vam je v zadnjem času že zgodilo, da ste ponoči v mestu ali mraku, megli in predoru srečali vozilo, na katerem so bile vključene zgolj prednje dnevne luči? Ne samo da je imel voznik zaradi tega spredaj zmanjšano vidljivost, vozilo je bilo od zadaj tudi popolnoma neosvetljeno, kar pomeni veliko nevarnost za zadaj vozeče, saj lahko hitro spregledajo, da je pred njimi vozilo. Seveda je odgovornost za to predvsem pri vozniku, ki je pozabil vključiti zasenčene žaromete. Kljub temu je popolnoma nerazumljivo, da proizvajalci in zakonodajalci, ki se trudijo z dragimi varnostnimi sistemi čim bolj zmanjšati možnosti za voznikove napake in tako povečati varnost na cesti, dopuščajo, da se v zmanjšanih svetlobnih razmerah po cesti vozijo od zadaj neosvetljeni avtomobili.
Ko so pred več kot desetletjem postale vključene zasenčene luči obvezne tudi čez dan, teh težav ni bilo, saj so bile zadnje parkirne luči stalno vključene. S pojavom pritiskov po zmanjšanju porabe se je vedno več proizvajalcev odločalo za vgradnjo posebnih dnevnih LED-žarometov, hkrati pa so tudi izključili delovanje zadnjih parkirnih luči v funkciji dnevnih luči. Kar tudi ni bilo takoj problematično, saj se je to dogajalo pri avtomobilih višjih razredov, ki so imeli običajno v serijski opremi tudi tipalo za svetlobo, ki zagotavlja, da se zasenčene luči v zmanjšanih svetlobnih razmerah samodejno vključijo. Ko se je ta trend prenesel v nižje, cenovno občutljivejše razrede in avtomobile, opremljene zgolj z osnovno opremo, je tipalo za svetlobo prešlo iz osnovne opreme v dodatno opremo. Kar je privedlo do zgoraj opisanih težav. Velik del trenutno prodanih avtomobilov namreč tega tipala nima v opremi.
Kako rešiti to težavo in zagotoviti, da bo vožnja varnejša?
Zakonodajalec bi moral predpisati dve možnosti:
Avtomobil je lahko opremljen samo s prednjimi dnevnimi lučmi zgolj v primeru, da ima vgrajen pametno tipalo za svetlobo. Zakaj pametno? Pogosto so namreč svetlobne razmere takšne, da tipalo za svetlobo zazna običajne svetlobne razmere in ne vključi zasenčenih luči. Do tega pride denimo v dežju, zato bi morale biti dnevne luči vezane tudi na delovanje brisalcev itd.
Avtomobili brez pametnega tipala za svetlobo bi moral imeti obvezno vključene tudi zadnje parkirne luči v funkciji dnevnih luči.
In kaj storiti, če že imate avtomobil z zgolj prednjimi dnevnimi lučmi in brez tipala za svetlobo? Predvsem se potrudite, da boste ob zmanjšanih svetlobnih razmerah vedno ročno vključili zasenčene žaromete. Če kljub vsemu to pogosto pozabite narediti, preverite na servisu ali pri specializiranih ponudnikih, ali je mogoče na vašem avtomobilu vključiti zadnje parkirne žaromete v funkciji dnevnih luči. Če tudi to ni možno, vam še vedno preostane, da imate stalno vključene zasenčene luči. Morda boste porabili nekaj več goriva, vendar boste tako tudi poskrbeli za lastno večjo varnost.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja