Kdor pravi, da so starostniki bolj problematični v prometu, se moti. Ni kriva starost, ampak bolezni, ki hočeš nočeš pridejo z njo.
Ker je bilo v Sloveniji nekaj odmevnih zgodb, ko so ljudje zapeljali na nasprotni vozni pas na avtocesti, je AMZS sklical tiskovno konferenco po strokovnem posvetu, kjer so sodelovali različni strokovnjaki s področja prometa. Če je bilo govor o posebnih tablah, ki opozarjajo voznike na nasproti vozečega, sistemih, ki v nekaj sekundah obvestijo nadzorne centre DARS-a, policijo in gasilce, radarskih sondah in indukcijskih zankah, dodelavi problematičnih priključkov v obliki diamanta in prevelikem številu priključkov v Sloveniji, so bili poleg pijanih (oziroma zadrogiranih) in objestnih voznikov omenjeni tudi starostniki kot glavni krivci za omenjeno nevarno vožnjo. Ali so res tako problematični?
»Lani smo imeli na naših avtocestah 200 voženj v nasprotno smer, 26 voznikov smo tudi uspešno ustavili oziroma preverili. Statistika pravi, da sta bili dve tretjini voznikov starejši od 60 let,« je dejal predstavnik policije Ivan Kaprun. Seveda je ta statistika pomanjkljiva, saj je vzorec zelo majhen, predvsem pa so dobili starejše, in ne mladih, pijanih in zadrogiranih, ki so po prekršku hitro zbežali. Zanimivo je tudi, da niso problematični samo uvozi oziroma izvozi iz avtocest, ampak je veliko voznikov tudi napačno zapeljalo s počivališča ali kar obrnilo na avtocesti. Veliko bolj nazoren je bil doc. dr. Peter Lipar, predstojnik Prometnotehniškega inštituta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. »Ker je vzorec na naših cestah razmeroma majhen, si lahko za primer vzamemo kar ZDA. V ZDA umre 1.500 ljudi na leto kot posledica trčenja zaradi vožnje v nasprotni smeri na avtocestah in dvopasovnih cestah. Tam se zato posebej ukvarjajo s starostniki, ki so bili največji krivci za te nesreče, in povratniki. Starejši vozniki so vključeni v program izobraževanja, ki so za njih obvezni, sicer ne dobijo podaljšanja dovoljenja, hkrati pa so tudi zdravniško pregledani. To se dogaja vsakih štiri do šest let, odvisno od države. Še posebej se ukvarjajo s povratniki, saj je odvzem vozniškega dovoljenja možen le v ekstremnih razmerah. Dejstvo je namreč, da je kult avtomobila v ZDA še veliko močnejši kot pri nas. Povratnike preverjajo posebej usposobljeni strokovnjaki, beri psihologi, trenerji varne vožnje in zdravniki, nikakor pa ne domači zdravnik,« je dejal Lipar.
Kako pa je pri nas? »Zakonodaja v Sloveniji je do pred kratkih omogočala neomejeno vozniško dovoljenje do 80. leta starosti, razen če je izbrani zdravnik (ali katerikoli zdravnik, ki bolnika zdravi) utemeljeno podvomil o bolnikovi zmožnosti varne vožnje in ga napotil na kontrolni zdravstveni pregled, kar se je zgodilo le izjemoma. Nova zakonodaja predpisuje kontrolni zdravniški pregled za vozniško pri 70 letih starosti, vendar ne velja za voznike, ki imajo trenutno veljavno vozniško dovoljenje do 80. leta starosti. Zakonodajalec tako nalaga posameznikom veliko odgovornost in samokritičnost, ki pa je v starosti zaradi spremenjene osebnostne strukture pogosto znižana. Čeprav starejši vozniki ne izsiljujejo prednosti, ne vozijo hitro in objestno, povzročajo v prometu marsikatero neprijetno situacijo, ki privede do nepravilnega reagiranja drugih udeležencev. Po drugi strani je vozniško dovoljenje za starejše ljudi pomembno sredstvo za vzdrževanje svobode in neodvisnosti, prav tako je povezano z večjim samospoštovanjem. Ocenjevanje vozniške sposobnosti starostnikov je zelo zahtevno, zato si pogosto pomagamo s podatki svojcev, nevropsihološkim testiranjem ali testom varne vožnje z izkušenim inštruktorjem,« je dejala Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., spec. druž. med., specializantka medicine dela, prometa in športa, ki dela kot strokovna sodelavka za AMZS. Nato pa nadaljevala: »Starejši ljudje so trenutno najhitreje rastoči del populacije. V Sloveniji statistike kažejo, da povzročijo relativno malo cestnoprometnih nezgod, so pa prizadeti skoraj v tretjini vseh cestnoprometnih nezgod in imajo nadpovprečno tveganje za nezgodo s tragičnim izidom; med vsemi mrtvimi v nezgodah je več kot četrtina starejših od 65 let. Poudarila bi rada, da v Sloveniji žal nimamo dovolj dobrih podatkov, na podlagi katerih bi lahko sklepali, da so starejši najpogosteje vozili po avtocesti v napačno smer. Podatki iz Amerike, ki so bili predstavljeni na AMZS, pa veljajo izključno za vožnjo po avtocesti v nasprotni smeri. Varnost starejših v cestnem prometu je torej v veliki meri odsev njihovih funkcionalnih omejitev in večje fizične ranljivosti starejših. Oba dejavnika prispevata k razmeroma visokemu deležu smrtnih in hudih poškodb pri starejših udeležencih v cestnem prometu.« Starejši vozniki so bolj izpostavljeni zaradi podaljšanja reakcijskega časa, velike obolevnosti in uporabe številnih zdravil, prisotnosti demence in s tem povezanega kognitivnega upada, kar otežuje obdelavo informacij in pravilno odločanje. Kako neprimerne starostnike voznike torej spraviti s ceste?
Trener varne vožnje Brane Legan je poudaril: »Prav gotovo bi morali biti na tem področju bolj aktivni svojci in osebni zdravniki, saj najbolje poznajo starostnika. Vendar ne smemo metati vseh starejših voznikov v isti koš: pomembna je fizična kondicija vsakega posameznika oziroma tako imenovana vozna kondicija. Bolj nevarni so nedeljski vozniki, ki se po navadi vozijo zgolj lokalno, nato pa se na avtocesti ne znajdejo.« Njegovemu mnenju se pridružuje Pekarović Džakulin, ki »se strinja, da je treba posebej poudariti pomen zdravnika splošne oziroma družinske medicine, ki bolniku vozniku motornega vozila svetuje, kako zdravo živeti, katere preventivne preglede je smiselno redno opravljati, kako ravnati v primeru bolezni in uporabe zdravil, kako prilagajati udeležbo v cestnem prometu svojim sposobnostim, kako spremeniti svoje vedenje v cestnem prometu, morda vožnjo začasno opustiti, kako poiskati pot do ustrezne rehabilitacije po bolezni ali poškodbi in kdaj preveriti svoje sposobnosti na kontrolnem zdravniškem pregledu.« Toda, poglej ga, vraga, medicina prometa lahko na osnovi testiranj in podatkov svojcev že zdaj poda kar nekaj omejitev: vožnja samo podnevi, vožnja na omejenem prostoru, brez vožnje po avtocesti, vožnja v spremstvu druge osebe ... Torej možnosti so, vendar povezava splošnega oziroma družinskega zdravnika in zdravnika medicine dela, prometa in športa je pri nas nezadostna. Ali rečeno drugače: splošni/družinski zdravniki ne opravljajo zadovoljivo svojega dela.
Toda preložiti vse breme zgolj na zdravnike ne bi bilo primerno, saj bi morali biti svojci tisti, ki bi morali poskrbeti, da starostniki, ki niso več sposobni za vožnjo, ne sedejo več za volan. Kako? Zelo enostavno, če se bojite, da bi vaš starš (ali sorodnik, prijatelj itd.) zaradi svojih zmanjšanih psihofizičnih sposobnosti lahko povozil(-a) sosedovega otroka, potem je čas za akcijo. Ali pa še lažje: ali bi mu zaupali voziti svojega otroka v vrtec ali šolo? Če je odgovor ne, potem se zamislite.
NAJZANIMIVEJŠI SKLEPI:
- V Sloveniji je 123 avtocestnih priključkov, kar je preveč. Nekateri so tudi neprimerni, saj so bili načrtovani pred 40 leti, problematični pa so tudi tako imenovani diamanti.
- Vozniku, ki je spregledal vse opozorilne table, ne pomaga namestitev novih. O vožnji v nasprotno stran na avtocesti je zato treba čim prej obvestiti druge udeležence v prometu.
- Po podatkih Združenja za promet pri GZS minuta zastoja stane gospodarstvo 1,73 evra.
- Čas povprečne reakcije policije na prijavo o napačni vožnji: okoli sedem minut.
- Poleg alkohola, drog, zdravil in zdravstvenih težav je velika težava tudi utrujenost oziroma zaspanost.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja