Celotna zakonodaja s področja cestnega prometa v naši državi je v fazi minireforme. Spreminjajo oziroma dopolnjujejo se vsi štirje bistveni zakoni, na tej podlagi bodo morali slediti še številni pravilniki. Kaj novega so že oziroma še bodo prinesle spremembe pri zakonih?
Do leta 2011 je promet na cestah urejal le en zakon, in sicer Zakon o varnosti cestnega prometa. Takrat so ga nadomestili kar štirje zakoni, Zakon o pravilih cestnega prometa, Zakon o voznikih, Zakon o motornih vozilih in Zakon o cestah. Vsak zase na obsežen način urejajo ločena področja, ki naj bi skupaj tvorila celovito podlago za optimalno in varno pretočnost prometa po cestah. Marsikateri cilj iz reforme pa je v zadnjih šestih letih ostal neizpolnjen, pot do njega pa premalo domišljena ali preveč zbirokratizirana. Svoje so dodale še zahteve iz Bruslja, saj moramo v naš pravni red vnesti marsikatero uredbo, ki naj bi pri pomembnih čezmejnih vprašanjih urejala enovite pristope do cestnega prometa znotraj članic EU.
Aktualna slovenska vlada poskuša zdaj z nekakšno minireformo prenoviti vse štiri zakone, pri čemer pa že zelo zamuja za roki sprejetja, ki si jih je sama postavljala in na katere se je ob začetku mandata skliceval aktualni minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.
Rožnata dovoljenja do 2023
Novi Zakon o voznikih je edini, ki je od omenjene četverice že v celoti šel skozi parlamentarni postopek in je januarja letos tudi začel veljati. Že obstoječim voznikom prinaša ta zakon še najmanj sprememb, morda velja omeniti vladno 'darilo', da je treba stara vozniška dovoljenja (rožnati obrazec) zamenjati šele do začetka leta 2023 (če ne potečejo že prej), in ne že do aprila prihodnje leto, kot je pisalo v starem zakonu.
Inštruktorji varne vožnje: "Motoristi začetniki ne znajo zavirati!"
Največ sprememb ta zakon uvaja na področju izobraževanja kandidatov. Ena od bistvenih novosti je, da bo vsak, ki naredi izpit za kategoriji A2 in A (motorna kolesa), moral opraviti dodatno še usposabljanje za motoriste začetnike, četudi je program za začetnike pred tem že opravil za kategorijo B. Čeprav marsikdo v tem pristopu vidi zgolj dodaten strošek na plečih motoristov, ki bo šel v žep ponudnikov programov usposabljanj, pa inštruktorji varne vožnje iz lastnih izkušenj povedo, da večina motoristov po opravljenem izpitu ne zna niti pravilno zavirati, ker to ni stvar, ki bi jo med izpitom preverjali.
Novi zakon je tudi precej razširil pristojnosti Javne agencije za varnost prometa (AVP) na področju nadzora nad delom in sankcioniranjem šol voženj. Marsikatero čakajo precejšnje prilagoditve pri delovni sili, saj zakon ukinja razširjeno prakso najemanja 'popoldanskih' inštruktorjev, jasno so tudi določeni pogoji glede zagotavljanja ustrezne infrastrukture za izvedbo teoretičnega in praktičnega usposabljanja, ki so bili do zdaj zelo ohlapni.
Izpit bo (še) dražji
Posledici zakona bosta tudi višja cena izpita za vozniško dovoljenje in v sodelovanju z GZS določitev najnižje cene ure, ki jo bodo smele kandidatom ponuditi šole vožnje. Na tej podlagi naj bi bilo lažje odkrivati nezakonite prakse glede denarnih tokov in dampinških praks posameznih avtošol. Ponarejanju izpitov oziroma potrdil s posameznih izobraževanj, ki so bila v središču afere avtošole, pa naj bi stopili na prste s centraliziranimi evidencami različnih državnih organov. V slovenski pravni red se dodajajo tudi ustrezne spremembe s področja uskladitev z evropsko zakonodajo, kot so kategorizacija vozniških dovoljenj in pogoji medsebojnega priznavanja vozniških dovoljenj, zaradi česar je našo državo EU v preteklosti že večkrat opozorila.
Snemanje tehničnih pregledov in obvezni vpoklic na servis
Zakon o motornih vozilih je očitno izredno trd oreh, ki se poleg varnosti vozil dotika tudi številnih zakulisnih interesov glede izvajanja tehničnih pregledov in poprodajnih storitev za vozila, kot so servisi in prodaja rezervnih delov. Na prva dva osnutka besedila novega zakona (september 2016 in marec 2017) je priromalo toliko pripomb državnih, nevladnih in gospodarskih organizacij, da so si na ministrstvu vzeli dodatnih nekaj tednov za pripravo še tretjega predloga. Končno besedilo, ki bo romalo v sprejem pred poslance, tako še ni znano, bistvene spremembe, ki sta jih nakazala prva dva osnutka, pa je vseeno že mogoče izluščiti.
Vsako 50. vozilo neprimerno za na cesto
Najbolj vidna sprememba lastnike vozil čaka na tehničnih pregledih. Tam po javno dostopnih podatkih na leto odkrijejo, da ima 15 odstotkov pregledanih vozil določeno napako, od tega dva odstotka oziroma vsako 50. vozilo tako imenovano kritično napako, ki lahko zelo resno vpliva na varnost vozila in drugih udeležencev v prometu. Ne tako redka praksa pooblaščenih oseb na tehničnih pa je bila, da so za podkupnino potrjevale tehnično skladnost vozilom, čeprav ta sploh niso zapeljala na tehnično stezo. Na to kaže tudi odmeven primer tehničnega pregleda v ljubljanskih Mostah, saj je v sodnem postopku prišlo na dan, kako so pregledniki sistematično potrjevali ustreznost tudi po več tehnično neskladnim vozilom na dan, to početje naj bi z grožnjami zahteval celo njihov šef.
Na stezah tehničnih pregledov naj bi bile po uveljavitvi zakona na novo nameščene kamere, ki bodo posnele vsako vozilo, ki bo prišlo na opravljanje tehničnega pregleda. Pooblaščena organizacija za izvajanje pregledov bo morala videoposnetke hraniti tri mesece, znotraj katerih bo lahko nadzorni organ, to je AVP, zahteval njihovo predložitev zaradi nadzora nad verodostojnostjo izvajanja in potrjevanja tehnične skladnosti določenega vozila.
400 evrov kazni za 'pomlajevanje' avtomobila
Še ena novost v povezavi s tehničnimi pregledi je števec prevoženih kilometrov, saj bo novi zakon prvič do zdaj omogočal kaznovanje na podlagi ugotovitve o prevrtavanju kilometrov. Vse do zdaj so se na ministrstvu branili, da števec kilometrov v nasprotju z merilnikom hitrosti ni bistveni sestavni del vozila in zato manipulacije z njim ne morejo biti stvar kaznovanja, a očitno so odgovorne le prepričali argumenti, da tovrstno navidezno pomlajevanje avtov pomeni goljufanje in povzroča neposredno gospodarsko škodo, lahko pa tudi manjša prometno varnost. To so pred Slovenijo ugotovile že številne države Zahodne Evrope.
Stanje kilometrov na števcu se je sicer že do zdaj redno popisovalo v okviru tehničnega pregleda, a to do danes ni imelo nobenega pravega smisla. Neujemanje števila kilometrov bo na lestvici hib opredeljeno s srednjo vrednostjo 'napaka', zaradi česar bo moral avto na popravilo in znova na pregled.
Zagrožena kazen za manipulacijo je po predlogu zakona 400 evrov, kar pa ni veliko tveganje glede na gospodarsko korist, ki jo lahko posameznik doseže ob prodaji sporno pomlajenega avta. Prav tako ostaja nejasno, ali bo za neusklajene kilometre odgovoren novi ali stari lastnik ter ali bodo v proces ugotavljanja malverzacij vključene tudi baze podatkov s servisov, glede na to, da mora avto v prvih osmih letih zgolj trikrat na tehnični pregled, prva štiri leta celo zgolj enkrat.
Obvezen odziv na tovarniške vpoklice
Zakon o motornih vozilih k členu, ki govori o veljavnosti podeljenih homologacij za vozila, dodaja zelo pomemben odstavek: »V primeru odpoklica ... mora lastnik vozila na zahtevo proizvajalca v predpisanem roku omogočiti izvedbo popravljalnih ukrepov na vozilu. Vozilo, na katerem niso bili izvedeni popravljalni ukrepi v primeru odpoklica vozila, se ne more registrirati oziroma podaljšati veljavnost prometnega dovoljenja.« To pomeni, da se bodo morali v primeru nujnega vpoklica, kot je recimo sledil pri znamkah koncerna VW po aferi Dieselgate, vsi lastniki obvezno odzvati. Kar pomeni še višje stroške ob tovrstnih vpoklicih za pooblaščene servise.
Za zdaj še brez omejitev za uporabo starodobnikov
Nekaj novosti je predvidenih tudi na področju registrskih tablic. Novi zakon bo dokončno pokopal nikoli uveljavljen člen dosedanjega zakona, da bodo imela starodobna vozila lastno tablico. S tem tudi ne bo omejitev glede uporabe starodobnikov, česar se je marsikdo bal. Država pa očitno ne bo prisluhnila željam, da bi lahko eno tablico uporabljali na več vozilih, kot je to omogočeno v Avstriji. Bo pa po novem omogočeno, da bi lastniki tablic, ki so izdelane po naročilu, te lahko tudi predali naprej drugi osebi, takšne tablice bo mogoče celo dedovati. Nekoliko drugačna so pravila glede registracije oziroma izdaje prometnega dovoljenja, predvsem glede ugotavljanja lastništva v dvomljivih oziroma manj običajnih primerih, pa tudi za primere, ko je treba iz tujine v Slovenijo znova prepeljati najdeno ukradeno vozilo.
S 1.000 pa je kar na 5.000 evrov narasla kazen za podjetja ali s. p.-je, ki bi si drznili na neko vozilo namestiti tablico, ki mu ne pripada.
Medtem ko so še lani na ministrstvu zatrjevali, da bo novi Zakon o motornih vozilih veljal že v tretji četrtini letošnjega leta, zadnje napovedi z Langusove 4 pravijo, da naj bi bil zakon lahko v parlamentu potrjen do konca letošnjega leta.
Ceste bodo same odkrivale prekrškarje
Zakon o cestah ne bo doživel tako korenitih sprememb, zato v njegovem primeru govorimo o noveli, in ne povsem novem zakonu. Med glavnimi novostmi je prenos direktive Evropske unije glede največjih dovoljenih mer in mas, saj osnutek sprememb zakona predvideva vzpostavitev sistemov za prepoznavo vozil ali skupine vozil, ki sama ali skupaj s tovorom presegajo največje dovoljene skupne mase. Nov pristop, s katerim želi EU zmanjšati škodo na infrastrukturi, izboljšati prometno varnost in udariti po nelojalni konkurenci, naj bi vpeljali v vseh članicah. To pomeni, da bo na vseh slovenskih državnih cestah (avtoceste in glavne ceste) do leta 2021 vzpostavljena mreža overovljenih merilnih naprav, ki bodo sposobne zaznati pretežka vozila, in to avtomatsko javljati nadzornemu organu, torej policiji. Šlo bo za t. i. tehnologijo WIM (Weighing in motion), ko vozilo zapelje prek indukcijske zanke ali prek senzorjev v premostitvenih objektih, merilna naprava pa zazna tip vozila, število osi, obremenitev na posamezni osi in skupno maso. Del sistema bo tudi kamera, ki bo posnela vozilo. Obstaja tudi možnost, da bi bili overovljeni senzorji vgrajeni kar v vozilo.
Nekateri podatki kažejo, da po cestah 15 odstotkov tovornjakov vozi preobteženih, nekateri maksimalno dovoljeno skupno maso presegajo celo za 60 odstotkov. Kot zanimivost, pri razvoju sistemov za merjenje WIM je v samem svetovnem vrhu slovensko podjetje Cestel.
Dars bo tovorna vozila v okvari na stroške lastnika lahko odstranil nemudoma
Druga večja novost Zakona o cestah se nanaša na obnašanje tovornih vozil na avtocestah ob okvari oziroma ustavitvi na odstavnih pasovih. Če so imeli njihovi vozniki do zdaj dve uri časa, da vozilo popravijo ali ga odstranijo v lastni režiji, bo Dars od zdaj na stroške lastnika to lahko izvedel nemudoma. V ta namen bo podelil licence posameznim vlečnim službam, kar naj bi prineslo tudi red na tem področju. Zgodilo se je že namreč, da sta se dve avtovleki na prizorišču prepirali o tem, katera bo odvlekla okvarjeno vozilo, medtem ko sta blokirali celoten promet, reševanje pa se je zakasnilo za cele tri ure. Za voznike osebnih vozil sprememb na tem področju ne bo.
Novosti zakona predvidevajo še možnost vzpostavitve poskusne prometne ureditve na državni cesti, možnost arhitekturnega oblikovanja ceste za umirjanje prometa, denimo uporabo cvetličnih korit, novela tudi celovito ureja spremstvo izrednih prevozov s prenosom določb o spremljevalcih izrednih prevozov iz Zakona o voznikih.
Prenovljeni Zakon o cestah bi moral začeti veljati najpozneje do jeseni 2016. Očitno bo zamuda trajala vsaj eno leto.
Precej strožje do objestnih, s ključavnicami nad pijane voznike
Zakon o pravilih cestnega prometa je zadnji zakon, ki bo prišel na vrsto za reformo. Trenutno je o novostih še zelo malo znanega, saj je zainteresirano javnost ministrstvo šele konec aprila pozvalo, naj poda predloge sprememb. Gre pa sklepati, da bo zakon delno zaostril kazni za posamezna tvegana vedenja, kot je uporaba mobilnih naprav med vožnjo. Še manj tolerance se pričakuje do objestne vožnje in do alkohola ter drog. Zelo verjetno bo prinesel tudi že pred časom obljubljeno novost, možnost vpeljave alkoholnih ključavnic v vozila voznikov, ki so bili zasačeni pijani za volanom.
Andrej Leban
foto: Saša Kapetanovič, Profimedia
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja