DARS: Kaj nas čaka v letu 2019? Veliko gradbišč in še kaj

Predviden je zaključek projekta rušenja cestninskih postaj, še vedno pa ni znana usoda druge cevi karavanškega predora. Bomo po zavlačevanju oblasti le dobili stacionarne radarje?

DARS: Kaj nas čaka v letu 2019? Veliko gradbišč in še kaj (foto: DARS) DARS
26. 12. 2018

To leto je bilo za slovenske avtoceste prelomno. Z uvedbo elektronskega cestninjenja za tovorna vozila in posledično izgubo potrebe po znamenitih sivo-zelenih nadstrešnicah za pobiranje cestnin so se namreč maja po več desetletjih uporabe te začele poslavljati. V zahodnem delu države je bilo v tem času večina nadstrešnic že porušenih, prihodnje leto pa na rušenje čakajo še preostale. Rušenje naj bi se začelo spomladi prihodnje leto. Katera dela pa Dars še načrtuje v prihodnjem letu?

Teh vsekakor ne bo malo. Na Darsu sporočajo, da bodo obnovili kar 60 kilometrov avtocest, kar nekaj pa bo delov, ki bodo zahtevni bodisi zaradi zagotavljanja pretočnosti cest bodisi zaradi obsega del. Takšna bosta odseka med Grosupljem in Ivančno Gorico ter med Šentrupertom in Vranskim, ki bo hkrati najdaljši odsek, deležen prenove. V Ljubljani so medtem načrtovana nekatera dela na krožišču Tomačevo. Ta bodo zajemala urejanje priključkov na krožišče in rekonstrukcijo dela podporne konstrukcije, ki je bila sicer začeta (in nedokončana) že v letu 2017.

Največja in tudi najbolj pričakovana projekta medtem na začetek še čakata, to sta tretja razvojna os in druga cev karavanškega predora, s katerim bo gorenjska avtocesta neposredno povezana z avstrijsko. S tem bo odpravljena še ena izmed zadnjih ovir za neprekinjeno avtocestno povezavo med osrednjo Evropo in Balkanom. A medtem ko je tretja razvojna os zaradi različnih razlogov (predvsem pa županov nekaterih lokalnih občin) za zdaj še na papirju, je tretja cev vsaj nekoliko dlje, še vedno pa ne dovolj. Kot je znano, se je zapletlo pri izbiri izvajalca del; Dars je za izvedbo del izbral turško podjetje Cengiz Insaat Sanayi ve Ticaret, neizbrani izvajalci pa so se pritožili državni revizijski komisiji, zaradi česar dela trenutno stojijo. Na Darsu upajo, da bo odločitev v njihovo korist sprejeta še v tem letu, saj trenutna zamuda z začetkom gradnje tako ne bi povzročila prevelikih težav.

V uvodu smo že omenili, da je Dars letos začel projekt podiranja nadstrešnic, ki so bile namenjene pobiranju cestnin. Z izjemo cestninske postaje Divača so bile na primorski in gorenjski avtocesti porušene že vse cestninske postaje (izjema je tista pred Karavankami, kjer bodo še pobirali predornino), medtem ko so na dolenjski in štajerski avtocesti postavljene še vse, čeprav naj bi bile po prvotnih načrtih letos porušene tudi cestninske postaje Vransko, Tepanje, Drnovo, Krško in Slovenske Konjice. Razlog, kot smo že pred časom poročali, je v tem, da so tudi zoper ta izbor pritožili neizbrani izvajalci, zadeva pa še ni dobila epiloga. Na Darsu upajo, da bo zadeva rešena čim prej in da bodo dela stekla vsaj sočasno z rušenjem preostalih postaj.

Rušenja nadstrešnic pred majem ne bo

Glede na to, da je preteklo leto začetek rušenja pogojevala uvedba elektronskega cestninjenja za tovorna vozila, smo na Darsu povprašali tudi, ali je mogoče pričakovati, da se bodo dela oziroma rušenje začelo prej kot letos, ko so prve lopate padle šele maja. Na Darsu pojasnjujejo, da to ni mogoče, in sicer zaradi podnebnih razmer. Dela je nemogoče izvajati pozimi, ko so na delu še zimske službe, te pa se dokončno umaknejo s cest aprila. Dela bi se tako lahko začela takrat, vendar pa jih zaradi množičnih migracij, povezanih s prazniki ob koncu aprila in na začetku maja, na Darsu raje premaknejo v zadnji spomladanski mesec. Tako storili že letos, enako pa je v načrtu tudi prihodnje leto. Dela lahko tako spet pričakujemo tudi poleti, ko se večina ljudi odpravlja na dopust, a hkrati to pomeni tudi manj dnevnih migracij, zaradi česar je – v nasprotju z mnenjem velikega dela javnosti – ta čas v letu pravzaprav najbolj primeren za cestna dela.

Javnost je sicer med rušenjem nadstrešnic tudi zaradi trajanja rušenja posameznih objektov, ki je pri največjem številu objektov trajalo tudi po več mesecev – na primeru cestninske postaje Log od sredine maja do sredine decembra – izražala nezadovoljstvo. Na Darsu očitke zavračajo s pojasnilom, da je celoten postopek tako dolgotrajen zaradi zagotavljanja čim bolj normalne in predvsem varne prevoznosti v obe smeri, tudi v primeru izrednih dogodkov, kot je sneženje (tudi pri nas smo konec aprila ali maja v preteklosti že doživeli nepričakovane snežne padavine, nazadnje pred dvema letoma), ki bi na ceste znova 'zvabilo' zimske službe.

»Fizično podiranje cestninskih postaj dejansko poteka zgolj nekaj dni v posamezni fazi. Vendar se pri tem projektu poleg fizične odstranitve posamezne cestninske postaje (odstranitev nadstrešnic, betonskih otokov, opreme in na nekaterih lokacijah tudi upravnih stavb), ki pomeni manjši delež gradbene pogodbe z izvajalcem, izvede tudi rekonstrukcija ceste v primerni dolžini, da bo lahko na tem območju promet tekel v prostem prometnem toku s hitrostjo 130 kilometrov na uro. Cestninski platoji so v osnovi zgrajeni za mirujoč promet in geometrijske lastnosti v večini ne omogočajo hitrosti, večjih od 60 kilometrov na uro. Zato se bo z ustrezno spremembo poteka ceste in ureditvijo njene geometrije (prečni in vzdolžni skloni) ter ureditvijo odvodnjavanja ter cestnovarnostne opreme omogočilo, da bo promet varno potekal tudi z dovoljeno hitrostjo na avtocesti, torej 130 kilometrov na uro. Sočasno se uredijo tudi širša območja cestninskih platojev, ki se jim nameni nova funkcionalnost glede na potrebe po uvedbi elektronskega cestninskega sistema za težka tovorna vozila DarsGo (nadzorne točke prometa). Če ob tem upoštevamo, da je treba ves čas zagotavljati tudi ustrezno število prometnih pasov, kar nam generira več ponavljajočih se faz izvedbe del, je čas izvajanja del daljši od pričakovanja laične javnosti. Določena, predvsem rušitvena dela, ki tehnološko niso zahtevna, se izvajajo tudi v nočnem času, predvsem pa je pomembno, da tovrstna dela pomenijo hitrejše napredovanje ostalih del naslednji dan.«

Kljub obsežnim obnovitvenim delom in nadaljevanju rušenja cestninskih postaj – na Darsu upajo, da bodo kljub zaostanku na omenjenih postajah postopek končali poleti leta 2019 – pa je v prihodnjem letu načrtovanih kar nekaj inovacij, postavljati pa so jih sicer začeli že letos. Mednje sodijo 'debeloslojne' talne označbe in tako imenovane ropotne črte, s katerimi ločujejo odstavni pas od voznega; blažilniki trkov in naletne zaključnice na razcepih, priključkih in v predorih, s katerimi omilijo posledice trkov, zamenjave kovinskih ograj z betonskimi, ki bolj učinkovito zadržijo težka tovorna vozila, hkrati pa ni več potrebe po košnji trave med pasovoma. Poleg tega je v prihodnjem letu v načrtu ločevanje smernih vozišč na uvozu, s čimer bo še nekoliko manjša verjetnost uvoza v napačno smer na avtocesto, izdelava izletnih območij po zgledu tistih na izvozu Domžale, postavitev novih oznak – strešic za določanje ustrezne varnostne razdalje, kakršne že lahko vidimo na gorenjski avtocesti med Šmartnim in Vodicami, na začetku tega tedna pa je bil na Golem vrhu (odsek avtoceste A1 med Senožečami in razcepom Nanos) uveden prvi sistem vizualnega vodenja prometa s pomočjo LED-svetil. Njihova naloga je označevanje robu vozišča v primeru megle; ko je ta redkejša, svetila gorijo neprestano, ob gostejši megli pa utripajo. Delovanje sistema si lahko ogledate v spodnjem videu:

Elektronskega sistema cestninjenja avtomobilov še ne bo

Glede na to, da je Dars letos uvedel elektronsko cestninjenje težkih tovornih vozil, smo povprašali, kdaj načrtujejo enak ukrep za osebna vozila. Odgovor Darsa je, da še ne tako kmalu, razlog za to pa naj bi bil v previsoki cestnini, ki bi jo bilo treba v tem primeru vzpostaviti. »Tisti, ki se na delo v Ljubljano vozijo iz Novega mesta, bi na primer plačali okoli tisoč evrov na leto več. S cestninjenjem po kilometru bi bili veliko bolj obremenjeni domači uporabniki, tuji pa bistveno manj. Uvedba elektronskega cestninjenja za osebna vozila je zaradi odliva prometa na necestninske ceste problematična tudi z vidika prometne varnosti, ki jo Dars uvršča v vrh prioritet v prihodnjih letih. Verjamemo pa, da nekoč takšno cestninjenje vseeno bo.« Ob tem dodajajo, da pričakujejo, da bodo prve tovrstni sistem vzpostavile večje evropske države, kot so Avstrija, Nemčija in Italija, Slovenija pa bi se nato projektu pridružila šele takrat, ko bi bil enoten in standardiziran po celotni Evropi.

Za konec smo na Dars naslovili še vprašanje o sektorskih merilnikih hitrosti, ki naj bi jih letos postavili na več lokacijah po Sloveniji. Dejali so, da je bil letošnji razpis po zapletih s policijo ustavljen, tako da naj bi celoten postopek ponovljen prihodnje leto. Delom na avtocestnem križu in vsaj občasnim zastojem se torej tudi v prihodnjem letu še ne bomo mogli izogniti. Vseeno pa upamo, da bo Darsu uspelo projekte v najkrajšem možnem času izpeljati in bo tako na eni strani omogočil varno ter hitro potovanje po Sloveniji – tudi tam, kjer to še ni mogoče.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri