Padajoči led s tovornih vozil: kdo je kriv, kakšne so rešitve in zakaj se nič ne premakne?

Ob nedavni nesreči slovenskega voznika smo preverili, kaj zapoveduje slovenska zakonodaja v zvezi z odstranjevanjem ledu s streh vozil, kaj lahko storijo žrtve padajočega ledu in kaj so pristojni organi storili za pomoč voznikom pri odstranjevanju ledene obloge.

Padajoči led s tovornih vozil: kdo je kriv, kakšne so rešitve in zakaj se nič ne premakne? (foto: Fotografija bralca) Fotografija bralca
21. 12. 2017

Ob začetku zime prometni strokovnjaki in mediji najglasneje opozarjamo na primerno zimsko opremo in zimske pnevmatike. To je brez dvoma osnova za varno vožnjo v najhladnejšem delu leta, čeprav mnogi niti tega ne upoštevajo. A nizke temperature s seboj ne prinesejo le snega in drugačnih, zahtevnejših voznih razmer na cesti, pač pa še cel kup drugih nevarnosti, ki jim (predvsem) vozniki (tovornih vozil)  posvečajo premalo pozornosti. Med njimi je brez dvoma led na strehah vozil in prikolic.

Pred dnevi je po spletu zakrožila zelo nazorna fotografija slovenskega voznika, ki je bil žrtev malomarnega voznika tovornega vozila, s katerega je na vetrobransko omenjenega voznika priletel kos ledu. Posledice so bile pričakovane: vetrobransko steklo je bilo močno poškodovano, zaradi teže in hitrosti pa je omenjen kos ledu skoraj končal v kabini avtomobila. Pretreseni voznik je omenjeno fotografijo delil na spletu, nanj pa se je vsul plaz kritik predvsem voznikov tovornih vozil, ki obenem trdijo, da je čiščenje ledu s streh vozil in prikolic, v kolikor niso na sedežu podjetja, prenevarno, zato se tega niti ne lotevajo.

Kazni so, rešitev ni

Slovenska zakonodaja je okrog omenjenega problema jasna. Vsako vozilo mora biti, preden zapelje na cesto, očiščeno ledu in snega. To velja tako za voznike osebnih kot tudi tovornih vozil in avtobusov. Zagrožena kazen za voznike, ki se tega ne držijo, je 200 evrov. Zakon je torej jasen, a še vedno ne pripomore k rešitvi samega problema. Argument, da je čiščenje snega in ledu iz streh tovornih vozil nevarno, je namreč povsem resničen, kar pa ne pomaga žrtvam nesreč, ki so posledice padajočega ledu.

Kljub temu, da gre za težavo, ki se pojavlja vsako zimo, pa se v Sloveniji na tem področju v smeri rešitve problema ne dogaja kaj dosti. Na predloge in pobude javnosti, da bi bilo na primer na avtocestnih postajališčih potrebno postaviti kakršnokoli infrastrukturo – najpogosteje se omenja odre za čiščenje snega – konkretnega odziva ni. Na Darsu tako pojasnjujejo, da je bila pred časom sicer izvedena projektna naloga za postavitev tovrstnih odrov, a da razpis za izbiro ponudnika za postavitev le-teh še ni niti pripravljen niti načrtovan, zato do sprememb letos zagotovo ne bo prišlo, za naslednje leto pa odločitve še ni.

Škodo vozniki krijejo sami ali pa uveljavijo kasko

Dokler ne bo prišlo do konkretnih rešitev, so torej vozniki tovornih vozil prepuščeni sami sebi, ostali udeleženci v prometu pa sreči in upanju, da sami ne bodo žrtve tovrstnih nesreč. Z vprašanji, kaj storiti, če na naše vozilo pade kos ledu, smo se zato obrnili na Zavarovalnico Triglav, od koder so nam sporočili, da se dogodek obravnava kot klasična prometna nesreča. V praksi to pomeni, da se ob dogodku naredi evropski zapisnik, škoda pa se povrne iz naslova avtomobilske odgovornosti.

Problem v tovrstnih situacijah pa je ta, da je včasih nemogoče določiti, s katerega vozila je odpadli kos ledu priletel, zaradi česar je povrnitev škode praktično nemogoča. Vozniku v tem primeru ostane uveljavljanje kasko zavarovanja, kar pa predstavlja težavo za voznike starejših vozil, ki tovrstnega zavarovanja praviloma nimajo. Njim tako preostane le (nemogoča misija) iskanja krivca za nesrečo oziroma popravilo škode na lastne stroške.

Kako se s problemom soočajo v tujini?

Medtem, ko smo v Sloveniji ostali na 'točki 0', pa se v tujini s tovrstnimi težavami spopadajo na različne načine. Najpogostejši so odri, postavljeni na rob cestišča. Ti imajo na vrhu ploščad, s katere vozniki tovornih vozil lažje dosežejo streho in iz nje odstranijo led in sneg.

Druga, morda nekoliko bolj učinkovita, predvsem za voznike tovornih vozil, pa tudi varnejša rešitev pa se je pojavila v Združenih državah Amerike. Rešitev z imenom FleetPlows je ideja podjetja Scraper Systems, gre pa za po besedah podjetja najbolje prodajano tovrstno napravo v Severni Ameriki. Naprava je sestavljena iz dveh stebrov, ki sta med seboj povezana s prečno letvijo. Le-ta je nastavljiva po višini, spodnji del pa je obdan z gumo za preprečitev poškodb na vozilu. Sistem deluje tako, da voznik najprej nastavi višino letve, nato pa zapelje skozi nastali obok, naprava pa medtem enostavno odstrani odvečen sneg in led iz strehe vozila in prikolice.

Nekoliko bolj dodelano rešitev ponuja podjetje TrucBrush, ki je zasnovalo vrtečo krtačo, podobno tistim, ki jih vidimo v avtopralnicah. Ta se namesti na sprednji del vozila (traktorja ali tovornjaka, s kakršnimi so opremljeni tudi pri DARS-u), dvigne na želeno višino, nakar krtača poskrbi za čisto streho vozila.

V prvi vrsti je odgovornost za čista vozila na strani voznikov, vsekakor pa upamo in pozivamo odgovorne službe, da tudi same ukrepajo za rešitev omenjenega problema še preden se pripeti hujša nesreča. Rešitev je namreč dovolj.

Jure Šujica
Foto: Fotografija bralca, Profimedia, Scraper Systems

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri