Čedalje več je primerov, ko avtomobilski tatovi s poceni napravami kradejo identitete pametnih avtomobilskih ključev, učinkovitih rešitev v zvezi s tem pa avtomobilski proizvajalci še nimajo. Kaj torej storiti, da tudi vam ne ukradejo vozila?
Predstavljajte si, da ste lastnik novega ali pa vsaj novejšega avtomobila, pri katerem za vstop v vozilo ne potrebujeta pritiska na gumb za daljinsko zaklepanje na ključu vozila ali kartici. Avtomobil namreč sam zazna, da se je omenjena naprava – njena oblika je, jasno, pri vsakem proizvajalcu različna – približala vozilu, in sproži signal za odklepanje vozila. Vi se nato zgolj še usedete za volan, pritisnete tipko za zagon motorja in se odpeljete. Ker so tovrstni sistemi danes zelo razširjeni tudi v vozilih srednjega in nižjega cenovnega razreda, si marsikomu tega niti ni treba predstavljati, saj takšen sistem že uporablja.
Zadeva je zelo uporabna, zato jo imajo uporabniki tako zelo radi. Ni namreč več potrebe po vstavljanju ključa v ključavnico vozila, niti ni treba pritiskati gumbov za odklepanje, zaradi česar je 'ključ' lahko ves čas v hlačnem žepu ali ženski torbici, posledično ga torej tudi težje lahko izgubimo. Pika na i je na koncu še to, da se avtomobil takrat, ko je ključ preveč oddaljen od vozila, samodejno zaklene, zaradi česar nam pravzaprav niti ni treba skrbeti, ali smo vozilo zaklenili ali ne. Zdi se torej, da je tovrstna rešitev popolna, kar pa v praksi žal ne drži. Čedalje več je namreč primerov, pri katerih nepridipravi brez uporabe sile ali omenjenega ključa v manj kot minuti izpred hiše lastnika odpeljejo vozilo. Za kaj torej gre?
Na trgu že več kot 20 let, prve zlorabe pred sedmimi leti
Za lažje razumevanje si najprej poglejmo, kako tehnologija odklepanja vozila brez pritiska na gumb deluje. Sistem pasivnega odklepanja vozila (Passive Keyless Entry ali PKE), kot se sistem uradno imenuje, je v osnovi zelo podoben klasičnemu sistemu za daljinsko centralno zaklepanje (DCZ). Slednji ima v kontaktnem ključu vgrajen oddajnik, ki sprejemniku v vozilu pošlje kodo za odklepanje tega. Sistem PKE je na drugi strani še nekoliko bolj nadgrajen. Namesto klasičnega oddajnika je v ključ vgrajen 'transponder', naprava, ki samodejno hkrati oddaja signale in sprejema avtomobilske signale. Ključ nato na primerni razdalji od vozila – nekje do 20 metrov – začne komunicirati z vozilom, pri čemer se sproži signal za odklep. Tovrsten ključ je prvi že leta 1995 predstavil Siemens, od leta 1997 pa ga kot prvi avtomobilski proizvajalec na svetu uporablja Mercedes-Benz.
Šibka točka 'novega' sistema je torej transponder, ki svoj signal oddaja neprestano, tudi ko je voznik od vozila oddaljen dlje, kolikor je doseg ključa. Ravno to pa s pridom izkoriščajo nepridipravi. Bistvo najnovejše prevare je namreč v lovljenju signala, ki ga oddaja ključ. Ta signal namreč ulovijo s posebno napravo, ki deluje podobno kot radijski sprejemnik in ki prejeti signal posreduje drugi napravi v bližini vozila, slednja pa nato pretenta možgane vozila, misleč, da komunicira s pravim ključem. Posledično naprava omogoči zagon vozila in nepridipravi se lahko brez težav odpeljejo. Celoten postopek kraje traja manj kot minuto, res pa je, da je vozilo, ko je enkrat preveč oddaljeno od ključa, le težko mogoče vnovič zagnati. A glede na to, kakšen del vozil konča na črnem trgu v obliki rezervnih delov, to niti ni tako pomemben podatek.
Čeprav se zdi, da je omenjena tehnologija nova, pa prvi tovrstni poskus vdora v vozila sega že v leto 2011, ko je skupini švicarskih raziskovalcev z več tisoč evrov vredno napravo uspelo vdreti v prvo vozilo, opremljeno s tovrstnim sistemom. A s pocenitvijo tehnologije se je tudi cena tovrstnih naprav, ki jih lahko celo kupite v različnih spletnih trgovinah, znižala pod 100 evrov, zaradi česar se je posledično razširila njihova uporaba. Hkrati se je povečalo število avtomobilov, ki uporabljajo pametne ključe, in v zadnji raziskavi, izvedeni maja leta 2017, je tehnikom ADAC s tovrstnimi napravami uspelo vdreti v kar 110 vozil 27 različnih proizvajalcev. Med njimi so bili avtomobili znamk Alfa Romeo, Audi, BMW, Citroën, Fiat, Ford, Honda, Hyundai, Infiniti, Jaguar, Kia, Land Rover, Lexus, Mazda, Mercedes-Benz, Mini, Mitsubishi, Nissan Opel, Renault, Seat, Škoda, SsangYong, Suzuki, Subaru, Tesla, Toyota, Volvo in Volkswagen.
Prvi primeri tudi že v Sloveniji
Kako je s primeri tovrstnih avtomobilskih kraj, smo se pozanimali tudi pri slovenski policiji, kjer že beležijo primere tovrstnih kaznivih dejanj. Tako, kot druge oblike tovrstnih kaznivih dejanj, se je tudi kraja vozil s pomočjo zlorabe pametnega ključa k nam razširila iz zahodnoevropskih držav, kot so Nemčija, Francija, Italija in Avstrija, prvi primeri pa so se pojavili ob koncu lanskega leta. Potrjena sta tako že dva primera odtujitve vozil višjega oziroma visokega cenovnega razreda – Mercedes Benz razred S in BMW 530i, pri katerih je sodelovala organizirana skupina štirih posameznikov iz Poljske. Omenjena avtomobila so nato razstavili z namenom preprodaje rezervnih delov na črnem trgu. Omenjeno četverico sicer sumijo tudi vpletenosti v tatvino osebnega vozila BMW X5, ki je bil v Ljubljani ukraden v oktobru, in v tatvino Audi RS6 Avant, ki je bil mesec dni pred tem prav tako ukraden v Ljubljani. Razen omenjenih štirih primerov pa slovenska policija v letu 2017 drugih tovrstnih tatvin ni obravnavala.
Čeprav vidimo, da je omenjena oblika zlorabe ključev vse prej kot zanemarljiva, pa avtomobilski proizvajalci pravih rešitev (večinoma) zanjo še nimajo. Ko so torej britanski mediji tamkajšnje distributerje zgoraj navedenih avtomobilskih znamk vprašali o omenjeni problematiki, so se nekateri izmed njih izgovarjali na to, da so bili avtomobili izdelani za nemški trg, medtem ko so avtomobili, narejeni za britanski trg, narejeni drugače in posledično odporni proti tovrstnim zlorabam. V praksi se tako kot najpogostejša rešitev, ki se je izkazala za delujočo, pojavlja tako imenovana Faradayeva kletka. Gre pravzaprav za torbico, katere notranjost je v celoti obdana z mehko kovinsko mrežico. Ta preprečuje propustnost elektromagnetnega valovanja, s čimer ključ postane odporen proti napravam, ki poskušajo prestreči njegov signal. Tovrsten pripomoček prek spleta stane približno 100 evrov (mimogrede: nekateri nahrbtniki in bunde imajo že zdaj žepe, ki so zaščiteni pred elektromagnetnim sevanjem in delujejo podobno), kar je morda veliko za nekaj kvadratnih centimetrov veliko torbico, po drugi strani pa zanemarljivo v primerjavi z vsemi nevšečnostmi, ki jih lahko prepreči.
Za varnost lahko največ storimo sami
Slovenska policija na drugi strani poleg uporabe Faradayeve kletke za zaščito pred tatvino ponuja še nekaj dodatnih nasvetov. Če je torej mogoče, lastnikom vozil priporoča parkiranje vozil v zaklenjenih garažah, kar bo marsikoga odvrnilo od poskusa kraje. Če to ni mogoče, svetujejo vgradnjo dodatne mehanske ali elektronske varovalne naprave, pri čemer dodajajo, da podobne rešitve in nadgradnje ponujajo tudi že nekateri avtomobilski proizvajalci sami. Kot najbolj učinkovita rešitev – a na račun udobja – pa se kaže tudi možnost izklopa brezstičnega odklepanja vrat vozila, ki ga pooblaščeni serviserji opravijo s posegom v računalnik vozila. Ob tem pa dodajajo, da so nekateri avtomobili danes že opremljeni s sistemom za sledenje vozila prek mobilne aplikacije, ki pa ga mora voznik pred začetkom uporabe aktivirati sam oziroma s pomočjo zaposlenih na pooblaščenem servisu.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja