Citröen Xsara VTS (136)

Najmočnejši razlog, da smo sedli v ta avtomobil, je povsem nov motor. Njegova zasnova je sicer povsem vsakdanja za tovrsten izdelek: ima dve odmični gredi v glavi, 16 ventilov, štiri valje in nič tehnično pretresljivega. Njegova največja moč je kar občutno manjša od prav tako dvolitrskega, a z drugimi merami vrtine in giba, s tem motorjem pa skušajo pri Citroënu približati razred GTI povprečno zahtevnemu vozniku.

Upoštevajoč moč in navor tega stroja, je ta zelo prijazen; je dovolj zmogljiv, da takšna Xsara zasluženo sili v razred GTI, ima lepo razporejen navor, da pogosto poseganje po prestavni ročici ni potrebno, in je dovolj močan, da požene kupe skoraj do konca skale na merilniku hitrosti.

Na naši preizkušnji mu nismo prizanašali, pri tem pa smo našli nekaj zamer: pri priganjanju postane požrešen, v srednjih in višjih vrtljajih je nežlahtno glasen (tudi v kokpitu) in v najvišjih vrtljajih ne kaže prave volje do vrtenja. Je pa res, da je takšnemu dirkaško športnemu načinu vožnje bolj namenjen oni drugi dvolitrski motor s skoraj 170 konjskimi močmi. Razlika med njima je pri Xsarah VTS okrog 200 tisočakov, za ta denar pa lahko - če niste res zahteven voznik - naberete kar nekaj druge, morda pomembnejše opreme, kot je večja motorna moč.

Če odštejemo zavore, ki dajejo tudi pri zahtevni vožnji vselej dober občutek zaviranja, in vzmetenje, ki je kljub povečani togosti še vedno zelo udobno, je preostala mehanika le povprečna. Še vedno nad elastičnostjo zadnje preme visi vprašanje smiselnosti.

Da osvežimo: poltoga zadnja prema je elastično vpeta tako, da se v ovinku pod vplivom sredobežne sile ukloni, tako da mora voznik nekaj manj zaviti z volanom, kakor bi bilo sicer treba. V praksi se izkaže, da so reakcije zadnje preme takšne, da pri bolj športnem vstopu v ovinek avtomobil rahlo zaniha okrog navpične osi, zato pa je treba nekajkrat rahlo popraviti volan. Neprijetno, nenavadno, morda celo malce čudno, vsekakor pa bi dal roko v ogenj, da pri dirkaških različicah Xsare to elastičnost preprosto - odpravijo.

Nič športen ni niti menjalnik. Ne razumite narobe: je dovolj dober za normalno vožnjo, toda vsakdo, kdor si želi športno vožnjo popestriti s hitrim pretikanjem, bo malce razočaran.

Je pa tole tudi prva Xsara Coupé na našem testu, ki ima spremenjeno karoserijo - predvsem boste opazili večja žarometa drugačnega videza. Toda takšna Xsara je še vedno lep kompromis med trivratno kombilimuzino in kombikupejem. Izstopa zadnja zelo položna šipa (in z njo omejena vidljivost nazaj), športen videz dajeta velika merilnika na beli podlagi, še bolj navdušuje poseben merilnik temperature motornega olja.

Veliko bolj športna, kot obljublja videz, sta sedeža, a imata nerodno ročico za nastavljanje naklona. Na njih se glede na lego armaturne plošče in prednje šipe razmeroma visoko sedi, če pa si boste volanski obroč spustili povsem navzdol, bo ta skoraj v celoti prekril merilnike.

Pa vendar je Xsara Coupé z vsemi svojimi lastnostmi, dobrimi in slabšimi, zelo uporaben »družinski« kombikupe. Egoizem je v njenem primeru gotovo pretiran pridevnik, čeprav bo verjetno marsikateri bolj razvajen kupec raje posegel po petvratni različici. Takšna Xsara VTS pa tako ostaja rezervirana za tiste, ki bi radi več uporabnosti z rahlo začimbo egoizma.

Vinko Kernc

FOTO: Vinko Kernc