Ford Ka 1.3 TDCi DPF

16. 6. 2009
Deli

Ni pravljica, ampak čista resnica: v Fiatovi poljski tovarni se rojevata dva zelo tesna sorodnika, Fiat 500 in Ford Ka. Skupnih naj bi imela najmanj 80 odstotkov mehanike in mamo – platformodajalko Pando. Ni kaj, mali Fiat ima prekleto dobre gene.

Zgodba je znana. Po prvem Kaju, ki se je rodil davnega leta 1996, je Ford iskal možnost, da ustvari novega, a je trajalo in trajalo, dokler se Fiat ni lotil projekta 500 in fordovci so se podali v Torino po sodelovanje. Vse drugo je zgodovina, pravijo, tisto o skupnem delu pa je v praksi videti tako, da je v novem Kaju veliko stvari, ki spomnijo na Fiata 500 in Pando, pa, roko na srce, tudi na kakega Quba, Bipperja (Peugeot), Nema (Citroën) …

To pa nikakor ne velja za zunanjost, ki nima tudi s prvotnim Kajem skoraj nič skupnega – le ročico prtljažnika, a to je na neki način pričakovano. Ka 1 je namreč nastal, ko se je šel Ford 'new edge' oblikovanje, Ka 2 pa je delo 'Kinetic Designa', ki je ustvaril lep izdelek tekočih linij.

Mali spogledljivec nima več pikapoloničaste riti, ima pa zadnje luči, za katere bi prisegel, da so jih risali Italijani. »Ali se ponoči sveti? « je bilo prvo (retorično) vprašanje mladeniča v avtopralnici, ko je uzrl notranjost testnega Forda.

Divje zelena barva oblazinjenja sedežev, vratnih ročajev, rež zračnikov, volanskega obroča, ročice ročne zavore, prestavne ročice, ohišja merilnikov in sredinske konzole je poleg zunanjih nalepk, za katere je treba odšteti kar 845 evrov (v paketu so še zelena ohišja ogledalc in zelena maska), le ena izmed številnih možnosti personalizacije Kaja.

Ni problema, notranjost in zunanjost sta lahko tudi drugačni, umirjeni ali še bolj divji. Kot pri Fiatu 500 tudi pri Kaju ponujajo veliko dodatkov, ki lahko pošteno dvignejo ceno malčka in hkrati skrbijo za še večjo čustveno navezanost lastnika na avtomobil.

Čustva so glavni instrument, na katerega igrajo Fordovi trgovci, ki ne smejo pričakovati, da bodo Kaja kupovali tisti, ki iščejo predvsem mobilnost, saj je njegova cena takšna, da skače že v korito, v katerem se hrani spodnji srednji avtomobilski razred.

Za le po višini nastavljivim volanom se sedi (pre)visoko, uporabnih odlagalnih prostorov je premalo, a ima Ka v nasprotju s F500 vsaj pokrit sovoznikov predal. Drobnarije gredo lahko v žepka na hrbtiščih prednjih sedežev, v dve preplitki odlagališči za pijačo med sedežema, v bočni par vrat, na stropno mrežico (doplačilo) ali pod sovoznikov sedež, kjer je pravi 'šverc' predal.

Zaradi le v višino nastavljivega volanskega obroča in visokega sedenja traja nekaj časa, da voznik najde ustrezno namestitev, potem pa Ka le še razveseljuje. Volan je ravno pravšnji, le gumbi za upravljanje avdio-telefonskega sistema (testni je imel Bluetooth povezavo z mobilnim telefonom in glasovno izbiranje) so postavljeni nekoliko prenizko, da bi jih dosegel brez prestavljanja rok.

Prestavna ročica s kratkimi in natančnimi gibi je simpatično blizu volana in lepo dvignjena, kar uspešno skrije dejstvo, da Ka ni prav širok – prostora je za štiri povprečne potnike sicer dovolj, le zadaj se bosta dobro počutila (Ka je registriran za prevoz štirih potnikov) potnika rasti do 175 centimetrov.

Merilniki so tipični Fiatovi (brez označbe rdečega polja merilnikov vrtljajev, belo osvetljeni in z rdečimi iglami), tak je tudi zelo informativen potovalni računalnik (A- in B-poraba, vsi pričakovani parametri, od dometa do trenutne in povprečne porabe, povprečnih hitrosti, temperatur, ure, prevoženih kilometrov . . ), ki ima le to napako, da je zgolj enosmerni.

Radio, ki sprejema glasbene želje tudi z USB-ključa, bi imel lahko večje tipke in bi bil lahko vsaj prestižnejšega videza. Pohvalno so prav vsi gumbi osvetljeni, vključno s stikali za električen pomik stranskih ogledalc, nameščenimi na voznikov A-stebriček.

Na bočnih vratih boste zaman iskali stikala za pomik stranskih šip, saj sta nameščeni ob prestavno ročico. Pri prtljažniku se je treba sprijazniti z visoko nakladalno višino, visokim robom in ozko odprtino in stopnico, ki nastane ob povečanju z zlaganjem enega ali obeh naslonjal zadnje sedežne klopi.

Svojevrstno in včasih živceparajoče je odpiranje prtljažnika: s ključem ali z gumbom na ključu, kar pa ne deluje ob prižganem motorju. Ob tem obstaja tudi bojazen, da boste ključ pozabili v prtljažniku, ga zaprli in … že iskali rezervnega.

V notranjosti nas je zmotilo, da obstaja le ena stropna luč pa še ta je nameščena povsem spredaj in onemogoča, da bi do zadnjih sedežev prišlo kaj svetlobe. Luč v prtljažniku je, a šele od opreme Titanium naprej. Nasploh je v komaj 140 evrov dražjo opremo Titanium vredno vložiti denar, saj pridobite še prednji meglenki, daljinsko centralno zaklepanje, preklopni ključ, potovalni računalnik, omenjeno lučko in električno pomični šipi pa električno nastavljivi in ogrevani vzvratni ogledali ter 15-palčna platišča.

Zelo bi pograjali varnostno opremo, saj je za ESP (IVD, ki vključuje ESP, stane 565 evrov) ter stranski varnostni blazini in zavesi (cena paketa je 285 evrov) treba doplačati. V uteho glede varnosti je lahko dejstvo, da se Ka na cesti obnaša izredno zanesljivo. Kot bi vozil gokart, v pozitivnem (odlična lega na cesti) in negativnem (manjše udobje zaradi pretrdega blaženja) smislu.

Iz tira ga ne vržejo niti razumna pretiravanja, bližanje fizikalnimi mejam pa lepo nakaže s stopnjevanim podkrmarjenjem. Šele zaviranja sredi ovinka na grbinasti cesti dajo vozniku nekaj več dela, a vse v mejah, ki se zdijo ves čas obvladljive in nadzirljive.

Po vodljivosti in legi je Ka zagotovo med najboljšimi v razredu. Osnova podvozja sicer izvira iz Fiata, a pri Fordu so z drugačnimi nastavitvami predvsem zadnjega dela (posebej to velja za stabilizator) dosegli za okoli 30 odstotkov večjo trdnost, posledično pa se na cesti Ford izkaže za bolj športnega od Petstotice, a tudi manj udobnega.

Vprašanje je le, kaj kupci od Kaja pričakujejo. Je to športna trdota? Ka 2 je bolj športen od Kaja 1, a kot predhodnika tudi Dvojko tepe ista stvar – prav nič pretresljiva motorna ponudba. Na motorju je sicer Fordova oznaka TDCi, a 55-kilovatni dizelček, ki je do 2.000/min zmeren s ponudbo moči, potem pa do 4.000/min zadovolji vse realne potrebe dobro tono težkega vozilca, brni še v marsikaterem drugem avtu, predvsem v Fiatih.

Poudarek na brni, saj je zaradi le petstopenjskega menjalnika pri avtocestnih 130 km/h preglasen (3.000/min), še posebej robat pa je v hladnejših jutrih. Pri živahnejši vožnji je treba pogosto posegati po prestavni ročici in loviti predvsem srednje vrtljaje. To je zaradi bližine ročice volanu in njenega veselja do dela prava zabava, obenem pa je v veselje tudi živahnost agregata.

S Kajem se je mogoče zapeljati tudi in zgolj zaradi čiste zabave in veselja do vožnje. Na cesti se hitro pokaže, da je 1.3 TDCi sicer povsem zmogljiv za mestne nakupe in podeželske skoke k starim staršem, a ne skrivamo želje po nekaj deset dodatnih kilovatih moči, ki bi se jih Kajevo podvozje nedvomno razveselilo. Konec koncev obstaja 500 v Abarthovi različici, ki pa bi imela v močnejšem Kaju zelo atraktivno konkurenco.

Iz oči v oči . .

Aljoša Mrak: Če primerjam novega in starega Kaja, potem je novinec precej uporabnejši in sprejemljivejši tudi za bolj poraščeno polovico prebivalstva. Saj veste, v starem Kaju je bil voznik videti čudno, v novem pa se zdi čisto … kako je že sodoben izraz … aha, kul. Tako v predhodniku kot tudi v novem Fordovem malčku pa se vozite kot v kartu, ki so mu namestili karoserijo. Pri Fordu so pri tem celo pretiravali, saj na hrbtu in rokah čutite, kako veliko lukenj premorejo naše ceste. A če bi bil zloben, bi rekel, da je Ka moj najljubši (majhni) Fiat. Fiat namreč zna delati dobre mestne avtomobile, novi Fordi pa so všečno oblikovani in namenjeni užitku v vožnji. Zato ne bom prav nič zloben, le realen: Ka je še vedno moj najljubši (predelani) Fiat.

Vinko Kernc: Naj krvavo zeleni vložki zunaj in znotraj ne zmedejo – gre za dodatno opremo, ki je lahko tudi v drugi barvi, že v osnovi pa je sploh ni treba izbrati in doplačati. Tako da se morda postavlja druga dilema: Ka ali 500? Ali drugače: je Ka le karoserijsko drugačen 500? V osnovi da, ampak se izza volana zdi drugačen, morda celo boljši od Fiata, čeprav gre predvsem za stvar okusa. Brez vzporednic pa – Ka je prav lušten avtomobil.

Matevž Korošec: Tudi novi Ka je simpatičen. Zaradi divjih barv in nevsakdanjega koncepta, s katerim nastopa na cestah, celo bolj kot njegov prednik. Škoda le, da ni enako izviren, kot je bil originalni Ka. Sorodstvo z malim Fiatom je kljub vsemu preveč očitno.

Koliko stane v EUR

Dodatna oprema testnega vozila:

Kovinska barva (Disco) 215

Samodejna klimatska naprava 215

Stranski varnostni blazini 145

Stilski paket 3 495

Paket zunanjosti Individual Digital Art 845

Paket notranjosti Digital 565

Naprava za prostoročno telefoniranje 285

Mitja Reven, foto: Aleš Pavletič

Osnovni podatki
Prodaja: Summit avto d.o.o.
Cena osnovnega modela: 9.860 €
Cena testnega modela: 15.105 €
Moč: 55kW (75 KM)
Pospešek (0-100 km/h): 13,1 s
Največja hitrost: 161 km/h
Poraba po ECE, mešan cikel: 4,2l/100km
Garancija: 2 leti splošne garancije, 8 let garancije za prerjavenje.
Servisni pregled na 20.000 km
Stroški (do 100.000 prevoženih kilometrov oz. pet let)
Redni servisi, delo, material: 895 €
Gorivo: 6.464 €
Gume (1) 703 €
Obvezno zavarovanje: 1.805 €
KASKO ZAVAROVANJE (+B,K), AO, AO+ 1.805 €
Skupaj 16.388 € (strošek na km: 0,16 €)
Tehnični podatki
Motor: 4-valjni – 4-taktni – vrstni – turbodizelski – nameščen spredaj prečno – vrtina in gib 69,6 × 82 mm – gibna prostornina 1.248 cm3 – kompresija 17,6 : 1 – največja moč 55 kW (75 KM) pri 4.000/min – srednja hitrost bata pri največji moči 10,9 m/s – specifična moč 44,1 kW/l (59,9 KM/l) – največji navor 145 Nm pri 1.500–3.500/min – 2 odmični gredi v glavi (veriga) – po 4 ventili na valj – vbrizg goriva po sistemu skupnega voda – turbinski polnilnik na izpušne pline – hladilnik polnilnega zraka.
Prenos moči: motor poganja prednji kolesi – 5-stopenjski ročni menjalnik – prestavna razmerja I. 3,909; II. 2,158; III. 1,345; IV. 0,974; V. 0,766; – diferencial 3,438 – platišča 6J × 15 - gume 195/50 R 15 H, kotalni obseg 1,74 m.
Zmogljivost: največja hitrost 161 km/h – pospešek 0–100 km/h 13,1 s – poraba goriva (ECE) 5,2/3,7/4,2 l/100 km.
Voz in obese: kombilimuzina – 3 vrata, 4 sedeži – samonosna karoserija – spredaj posamični obesi, vzmetne noge, trikraka prečna vodila, stabilizator – zadaj poltoga prema, vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator – zavore spredaj kolutne (prisilno hlajene), zadaj kolutne, ABS, mehanska ročna zavora na zadnji kolesi (ročica med sedežema) – volan z zobato letvijo, električni servo, 3 zasuki med skrajnima točkama.
Mase: prazno vozilo 1.055 kg – dovoljena skupna masa 1.415 kg – dovoljena masa prikolice z zavoro: ni predvideno, brez zavore: ni predvideno – dovoljena obremenitev strehe: 50 kg.
Zunanje mere: širina vozila 1.658 mm – kolotek spredaj 1.414 mm – zadaj 1.408 mm – rajdni krog 9,25.
Notranje mere: širina spredaj 1.340 mm, zadaj 1.310 mm – dolžina sedalnega dela prednji sedež 530 mm, zadnji sedež 440 mm – premer volanskega obroča 365 mm – posoda za gorivo 35 l.
Prtljažnik: Pros­to­rni­na prt­ljaž­ni­ka, iz­mer­je­na z AM stan­dard­nim kom­ple­tom 5 kov­čkov Sam­so­ni­te (skup­no 278,5 l): 1 × nahrbtnik (20 l); 1 × letalski kovček (36 l) ; 1 x kovček (68,5 l)
Naše meritve
T = 14 °C / p = 1.114 mbar / rel. vl. = 44 % / Stanje kilometrskega števca: 1.112 km / Gume: Continental ContiPremiumContact2 195/50/R15 H
Pospešek 0-100km: 14,3s
402m z mesta: 19,4s ( 114km/h)
Prožnost 50-90km/h: 12,3 (IV.)s
Prožnost 80-120km/h: 15,4 (V.)s
Največja hitrost: 163km/h (V.)
Najmanjša poraba: 5,8l/100km
Najvišja poraba: 6,9l/100km
poraba na testu: 6,4 l/100km
Zavorna pot pri 130km/h: 64,5m
Zavorna pot pri 100km/h: 38,7m
AM meja: 42m
Trušč pri 50km/h v 3. prestavi 58dB
Trušč pri 50km/h v 4. prestavi 56dB
Trušč pri 50km/h v 5 prestavi 56dB
Trušč pri 90km/h v 3. prestavi 64dB
Trušč pri 90km/h v 4. prestavi 62dB
Trušč pri 90km/h v 5. prestavi 60dB
Trušč pri 130km/h v 4. prestavi 68dB
Trušč pri 130km/h v 5. prestavi 66dB
Trušč v prostem teku: 38dB
Napake med testom: brez napak
Ocena skupaj (267/420)
  • Jasno je, da Ka ni univerzalen avtomobil. Niso vsi kupci rojeni za trdo nastavljene malčke.

  • Zunanjost (14/15)

    Zelo prepoznavna in lična zunanjost, ki pa nima s predhodnikom nič skupnega razen zadnje kljuke.

  • Notranjost (75/140)

    Spredaj bolj prostoren kot zadaj. V notranjosti prevladuje plastika, prtljažnik je mestno umerjen.

  • Motor, menjalnik (53 /40)

    Sukanje volana in poseganje po blizu postavljeni prestavni ročici sta eni izmed prijetnejših opravil. Trdota podvozja vas lahko odvrne od nakupa.

  • Vozne lastnosti (61 /95)

    Če BMW ne bi prodajal Minija, bi bil Ka lahko Mini.

  • Zmogljivost (20/35)

    Tako motoriziranega Kaja bi morali uporabljati brez slabe vesti, da niste izbrali ben­cinca.

  • Varnost (34/45)

    Tu Ka izgubi največ, saj je že za stranski varnostni blazini potrebno doplačilo, prav tako za stabilizacijski sistem.

  • Gospodarnost

    Tu Ka izgubi največ, saj je že za stranski varnostni blazini potrebno doplačilo, prav tako za stabilizacijski sistem.

AM ocena: 3/5

Užitek v vožnji: 3/5

Hvalimo in grajamo
videz
prostornost spredaj
lega
vodljivost
mestna uporabnost
možnost izbire dodatkov
športno trdo podvozje
motor nad 2.000/min
osnovna opremljenost
glasna notranjost
odpiranje posode za gorivo s ključem
predali in odlagalna mesta
dostop do zadnjih sedežev
trdo vzmetenje (neudobje)
brez serijskega ESP-ja
motor pod 2.000/min
le petstopenjski menjalnik (glasnost motorja)