Kratki test: Honda Civic 1.0 Turbo Elegance

S 95 kilovati (129 'konji') je namreč ne le dovolj zmogljiv, da Civica premika brez težav, temveč že kar spodobno živahen, kot se za Hondo tudi spodobi. Hkrati je dovolj dobro zvočno izoliran, ima pa tudi dovolj ušesom prijazen, skorajda bi lahko zapisali rahlo športen zvok. Hkrati je na normnem krogu presenetil z ugodno porabo, kar pa ni ravno lastnost, s katero se lahko pohvali vsak litrski mlinček v tako velikih avtomobilih. Prevečkrat se namreč izkaže, da je šlo varčevanje pri prostornini predaleč, zato mora motor delati s preveč truda, kar se seveda pozna pri porabi – in velikokrat je zmogljivejši motor varčnejši. Nekaj podobnega smo pričakovali tudi pri Civicu, še posebej, ker je različica z močnejšim, 1,5-litrskim motorjem na normnem krogu s porabo prišla pod pet litrov. Izkazalo se je, da so bila pričakovanja upravičena, a razlika ni bila drastična. S porabo nekaj nad petimi litri je tale Civic še vedno med boljšimi tako motoriziranimi in velikimi avtomobili.

Ker je Civic pač Civic, lahko pohvalne besede zapišemo tudi o podvozju in legi na cesti, nekaj manj pa o ergonomiji. Ta je za evropskega voznika še vedno malce zmedena (sedenje in počutje za volanom sta sicer čisto v redu), saj so nekateri gumbi malo nametani, infozabavni sistem pa je lahko malo samosvoj – a dela, to mu je treba priznati, dobro.

Oznaka opreme Elegance pomeni tudi kopico varnostnih in udobnostnih asistenčnih sistemov, od navigacije in sistema Apple CarPlay do LED-žarometov, sistema za ohranjanje voznega pasu, nadzora mrtvih kotov, prepoznavanja prometnih znakov, samodejnega zaviranja v sili, pa seveda tudi digitalnih LCD-merilnikov.

Ko k temu dodamo še ceno komaj kaj nad 20 tisočakov, je jasno, da si je Civic zaslužil ne le mesto med finalisti izbora za slovenski avto leta, temveč tudi to, da ga je precej članov žirije postavilo na sam vrh.

Preberite še:

Test: Honda Civic 1.5 Sport