Kratki test: Fiat 500L Trekking 1.6 Multijet 16v

 Če mislite, da so zimske radosti samo smučanje, sankanje ali drsanje, se motite. Zapriseženi avtomobilisti si zimske radosti seveda privoščimo kar za volanom. Toda za to morajo biti zagotovljeni osnovni pogoji, ki so povezani s primerno tehniko in odročno, vendar pregledno cesto.

Zdaj bi najraje nadaljeval, da smo se proti hribovskemu vikendu zapodili z Lancerjem EVO ali Imprezo STi, vendar nimam take sreče v življenju. Kot oče dveh nadobudnih fantov bi verjetno moral zimske radosti preživeti z nečim, kar nima poldirkaškega pedigreja in ki ponuja več možnosti pri prevozu družine in prtljage. Fiat 500L? Zakaj pa ne.

Seveda tistega z oznako Trekking. Tako pogleda mimoidočih ne bi pritegnila le barvna kulisa (živorumena z belo streho!), ampak tudi višji položaj in plastične obrobe. Fiat 500L je od klasične različice dvignjen za centimeter, hkrati pa ima obute vseletne gume z bolj grobim profilom. Plastične obrobe ga naredijo bolj 'možatega', vendar se bojim, da bi se samozavesten nastop na zasneženi makadamski cesti kmalu klavrno končal, saj bi sneg kljub razdalji 14,5 centimetra med dnom in cesto verjetno polomil plastične dodatke – vsaj tiste na prednjem delu. Žal 500L Trekking tudi nima štirikolesnega pogona, ampak le funkcijo Traction+, ki dovoljuje več zdrsa prednjih pogonskih koles in tudi simulira klasično zaporo diferenciala do 30 km/h tako, da zavira drseče kolo. Torej dovolj za kakšno blatno lužo ali vzpenjanje na rahlo zasneženem hribu, nikakor pa ne za pravi teren ali pustolovščino v neznano po tem, ko je vso noč snežilo. Gume so seveda kompromis, zato velja biti malce bolj previden tako na terenu kot na asfaltu.

Kot smo že velikokrat napisali, ima Fiat 500L ogromno adutov, recimo ogromen prtljažnik z dvojnim dnom, nizek nakladalni rob, vzdolžno pomično zadnjo klop, da o 1,6-litrskem turbodizelskem motorju s skromno porabo goriva ne govorimo, najbolj pa nas je spet zmotila oblika volanskega obroča, sedežev in prestavne ročice. Svojo nenavadno pojavo voznik plačuje z nerodnim volanom, ogromno prestavno ročico in visokim položajem za volanom, ko položaj v sedežu ni najbolj prijeten. Res pa je, da se ga kmalu navadiš.

Zelo hitro se razvadiš tudi z opremo, v našem primeru osrednjo ključavnico, štirimi električno pomičnimi šipami, tempomatom, sistemom za prostoročno telefoniranje, za dotik občutljivim zaslonom, radiem, dvodelno klimatsko napravo, celo nekaj usnja smo lahko pretipali in se veselili gretja prednjih sedežev. Kar 17-palčna platišča v kombinaciji z večjo višino pomenijo tudi trše podvozje, sicer bi se avtomobil preveč zibal in posledično vznemirjal potnike v njem. Tako bi po spominu dejal, da je Trekking malce bolj tog v primerjavi s klasično različico.

Še enkrat zagotavljam: za zimske radosti ne potrebujete le smučk, drsalk, štirikolesnega pogona ali 300 'konjev', čeprav se človek ne bi branil ničesar od naštetega. Fiat 500L Trekking je za povprečnega uporabnika povsem dovolj varen, po svoje pa tudi zabaven.

Aljoša Mrak