Kratki test: Fiat Freemont 2.0 Multijet 16v 170 AWD Lounge

Fiat Freemont. Italijan, kajne? No, ne povsem.

Kratki test: Fiat Freemont 2.0 Multijet 16v 170 AWD Lounge (foto: Saša Kapetanović) Saša Kapetanović
3. 4. 2014

Freemont se je včasih imenoval Dodge Journey. Torej je Američan, kajne? No, tudi to ne drži povsem. V njem je namreč zaslediti tudi nekaj japonske krvi in nemškega vpliva pa v sorodu je z nekaterimi Francozi. Zmedeni?

Takole gre: Freemont se je včasih v Evropi imenoval Dodge Journey (seveda je bil v prodaji zaradi Fiatovega lastništva Chryslerja). In Journey je nastal na Chryslerjevi platformi, imenovani JC, ki korenine vleče še iz sodelovanja Mitsubishija in Chryslerja, iz katerega je nastala tudi Mitsubishijeva platforma GS. Te Mitsubishi ne uporablja le za svojega Outlanderja in ASX-a, ampak jo deli s še nekaterimi proizvajalci, recimo s koncernom PSA, kar pomeni, da je Freemont v sorodu tudi s Citroënoma C-Crosser in C4 Aircross ter Peugeotom 4008.

Kaj pa nemški vpliv? Verjetno se še spomnite, da je bil lastnik Chryslerja včasih Daimler (po domače Mercedes)? No, Mercedesi imajo le eno obvolansko ročico – in Chryslerji tudi. Ni moteče, se je pa treba na to navaditi.

In ko smo že pri stvareh, ki zahtevajo privajanje ali celo motijo, izstopajo še tri. Prva je velik, za dotik občutljiv LCD-zaslon, ki omogoča upravljanje večine funkcij avtomobila. Ne, nič ni narobe z njegovo uporabnostjo, sistem je recimo tako prijazen, da vam v mrazu takoj po zagonu avtomobila najprej ponudi vklop gretja sedežev. Moti grafika na zaslonu. Če boste uporabljali navigacijo, avtor te je Garmin, boste lahko občudovali zmogljivosti zaslona v vsej njihovi lepoti. Pisave so izbrane, oblikovanje premišljeno in všečno. Potem preklopite na (Fiatov) zaslon radia. Pisave so grde, kot bi jih izbral nekdo z ulice v nekaj sekundah, poravnav ni, tekst sili v robove prostorov, ki so mu odmerjeni. Barve? No ja, rdečo in črno so res uporabili. Škoda, kajti končni učinek bi lahko bil precej boljši.

In druga nadležnost? Testni Freemont ni imel dnevnih luči. Imel je samodejni vklop žarometov (ko se zunaj stemni ali ko delujejo brisalniki), ne pa dnevnih luči. To je napaka, ki si je Fiat ne bi smel privoščiti, a smo težavo (za našo uporabo) hitro rešili z malo črnega lepilnega traku čez senzor svetlobe na armaturni plošči. In potem so bile luči vedno prižgane.

Tretja? Freemont nima roloja nad prtljažnikom. Ima sicer tako zatemnjena zadnja stekla, da se vanj skoraj ne vidi, a skoraj ni dovolj dobro.

Teh nekaj malenkosti (tudi ta, da je mogoče pokrovček posode za gorivo odkleniti le s ključem, za kar je treba pametni ključ praktično razdreti) je kar precej pokvarilo sicer dober vtis, ki bi ga pustil Freemont. Sedi se dobro, prostora je veliko in tudi v drugi sedežni vrsti je res udobno. Tretja je, to je seveda pričakovano, bolj zasilna od prvih dveh, a to še zdaleč ni le posebnost Freemonta – v tem razredu je to običajno.

Motor? Dvolitrski JTD je preizkušeno dober. Ni preglasen, je dovolj uglajen, se tudi rad zavrti, in glede na to, kakšen avtomobil mora premikati, tudi ni požrešen. Normna poraba 7,7 litra in testna slabih devet litrov se morda na prvi pogled ne slišita kot ugodni številki, a pri presoji tega ne gre pozabiti, da ima ta Freemont ne le zmogljiv motor, veliko prostora in ne ravno majhno težo, temveč tudi štirikolesni pogon in šeststopenjski samodejni menjalnik.

Prvi je (in to je dobro) skoraj neopazen, drugi opozori nase z občasnim lovljenjem prave prestave, predvsem pa s prekratkimi prvimi tremi prestavami (sploh, ker v njih vsaj po občutku ne zaklepa pretvornika navora) in grdimi (in glasnimi) sunki ob odvzetem plinu po močnejšem pospeševanju. Tudi sicer je njegovo obnašanje zelo ameriško, kar pomeni, da se trudi (kot rečeno, ne vedno uspešno) biti predvsem uglajen in prijazen. Če so zaradi tega zmogljivosti malce slabše ali poraba malo več­ja, je to cena udobja, ki ga omogoča avtomatika. Seveda, lahko bi imel sedem, osem prestav in bil zadnji krik nemške menjalniške tehnike, ampak potem takle Freemont ne bi stal (z uradnim popustom) dobrih 33 tisočakov, in to za avtomobil, ki ima zvrhan seznam serijske opreme, vključno z navigacijo, avdiosistemom Alpine, usnjem in gretjem sedežev, tripodročno klimatizacijo, kamero za vzvratno vožnjo, pametni ključ ...

Ja, Freemont je mešanec, ki vzbuja tudi mešana čustva.

Besedilo Dušan Lukič, foto Saša Kapetanovič

Fiat Freemont 2.0 Multijet 16v 170 AWD Lounge

Osnovni podatki

Prodaja: Avto Triglav d.o.o.
Cena osnovnega modela: 25.950 €
Cena testnega modela: 35.890 €
Izračunajte strošek zavarovanja avtomobila
Moč: 125kW (170 KM)
Pospešek (0-100 km/h): 12,2 s
Največja hitrost: 183 km/h
Poraba po ECE, mešan cikel: 7,7l/100km

Tehnični podatki

Motor: valjni – 4-taktni – vrstni – turbodizelski – gibna prostornina 1.956 cm3 – največja moč 125 kW (170 KM) pri 4.000/min – največji navor 350 Nm pri 1.750/min.
Prenos moči: motor poganja vsa štiri kolesa – 6-stopenjski samodejni menjalnik – gume 225/55 R 19 H (Pirelli Scorpion Winter).
Zmogljivost: največja hitrost 183 km/h – pospešek 0–100 km/h 11,1 s – poraba goriva (ECE) 9,6/6,0/7,3 l/100 km, izpust CO2 194 g/km.
Mase: prazno vozilo 2.119 kg – dovoljena skupna masa: ni podatka.
Zunanje mere: dolžina 4.910 mm – širina 1.878 mm – višina 1.751 mm – medosna razdalja 2.890 mm –prtljažnik 167–1.461 l – posoda za gorivo 80 l.
Ocena
  • Freemontu se jasno vidi, da ni evropskega izbora. Če lahko prezrete naštete pomanjkljivosti, je v resnici (glede na to, kaj ponuja, in serijsko opremo), ugoden nakup.

Hvalimo in grajamo
prostornost
vozne lastnosti
motor
ni dnevnih luči
menjalnik
ni roloja nad prtljažnikom

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri