Kratki test: Ford Turneo Custom L2 H1 2.2 TDCi (114 kW) Limited

Pri Fordu niso samo strokovnjaki za športne modele (spomnite se Fieste ST in Focusa ST ter RS), ampak so znani tudi po užitku v vožnji povsem serijskih modelov (že prej omenjena Fiesta, Focus pa tudi vrsta družinskih Maxov, Galaxy, Mondeo in seveda Kuga). Toda da lahko te občutke preselijo tudi v prvo nadstropje, pa je že fenomen.

Zanimivo, upravljanje Forda Tournea Customa je veliko lažje, kot bi dejali na prvi pogled. V kabino se seveda spleza, ne pa uleže, nato pa voznika pričaka delovni prostor, ki bi ga zlahka pripisali osebnemu avtomobilu. Celo več, Fordovi oblikovalci so šli tako na nož, da si kljub izdatnim zunanjim meram za volanom celo nekoliko – utesnjen! Mogoče je za to kriva arhitektura, ko je vozniku vse pri roki, ali pa namestitev prestavne ročice, ki srednjemu potniku v prvi vrsti rine v kolena.

Povsem drugače je v drugi in tretji vrsti. Sedeži so usnjeni in udobni, prehod med njimi ne zahteva velikega napora, in kot se za poldostavnik spodobi, sedišča lahko poljubno pospravimo in damo prednost prtljagi. In te je lahko res veliko, v našem primeru so za drugo vrsto zlahka dobila prostor kar štiri kolesa. Pomanjkljivosti tega avtomobila so le pritrdišča Isofix, saj so samo na treh sedežih (od osmih možnosti!), in rešitev ogrevanja in hlajenja oziroma zračenja zadnjega dela. Stikali so namreč namestili blizu zadnjih potnikov (nad glavami tistih v drugi vrsti), a sta precej daleč voznika, saj na armaturni plošči ni možnosti upravljanja. In lahko verjamete, da morate ob taki prostornini izkoristiti vse možnosti, saj tako velikega prostora ni preprosto segreti ali ohladiti, zato bo občutljivejšega voznika med samotno vožnjo zeblo oziroma 'kuhalo', če se ne bo pred vožnjo iztegnil in tipaje uredil zračenja zadka.

Če bi bil servovolan malce bolj neposreden (zaradi večje mase servo nalašč bolj zaviha rokave kot pri osebnem avtomobilu), bi mu zlahka pripisali športno noto. In to kljub dejstvu, da Tourneo Custom ni pretrdo vzmeten, ampak prav udoben družinski sopotnik. Voznik bo cenil bogato serijsko opremljenost (ESP, klimatska naprava, tempomat, sistem Start&Stop, radio s CD-predvajalnikom, štiri varnostne blazine in varnostni zavesi), hkrati pa bi pohvalili še dodatno opremo, sploh električno nastavljiv voznikov sedež s prilagodljivo ledveno oporo in že prej omenjeno usnjeno prevleko. Odlagalnih površin, sploh skritih, je res na pretek.

Če hočete potovati varčno, z okoli osmimi litri porabe, se boste vozili zgolj 110 km/h. Omejevalnik hitrosti v programu ECO več ne dovoli, zato je treba vsakič znova izklopiti ta program, če se želite zliti s prometnim tokom na avtocesti. Vožnja je res neutrudljiva, skoraj kot v osebnem avtomobilu; paziti morate le na križiščih, da oster ovinek odpeljete malce bolj 'na široko', in to je to. Osebno bi si želel malce 'daljše' druge prestave, ki bi skočila v akcijo takoj po speljevanju, tako pa morate izkoristiti celotno območje delovanja prve prestave, kar pomeni tudi malce več hrupa. Sicer pa odlična cena za menjalnik in 2,2-litrski turbodizelski motor, ki poskrbi za poskočnih 155 'konjev' in povprečno porabo na našem testu zgolj 10,6 litra na 100 prevoženih kilometrov.

Morda bi pri najboljši opremi Limited pričakovali električna vzdolžno pomična bočna vrata, a jih, odkrito rečeno, nismo pogrešali. To naj imajo maloštevilni tekmeci, Fordov Tourneo Custom ima številne prednosti, o katerih lahko drugi velikani samo sanjajo.

Besedilo: Aljoša Mrak