Mercedes-Benz ML 320 CDI 4Matic

165 kilovatov oziroma 224 'konjev' namreč za premikanje krepko več kot dve toni težkega avtomobila (ki tudi ni aerodinamični biser) ni prav veliko, a se v praksi izkaže, da je ML dovolj živahen, in če le ne postavljate avtocestnih hitrostnih rekordov, tudi varčen.

Dobro, ob porabi okoli 13 litrov bi se marsikdo zgrozil, a treba je vedeti, da so naši kilometri ali mestni ali pa hitri. Ob zmerni, relacijski vožnji utegne biti poraba manjša za približno dva litra. In menjalnik? Včasih je treba prav paziti, da voznik sploh zazna prestavljanje, so pa tudi trenutki, ko malo pregrobo cukne. A na splošno si zasluži zelo pozitivno oceno, še posebej ker so prestavna razmerja odlično izračunana.

Sicer pa: to vozniki tovrstnih ML-ov vedo, odkar je ta pogonska kombinacija na voljo. ML 320 CDI namreč ni najbolj svež, konec koncev so ga pomladili že lani, in takrat so mu nataknili nov nos z vodoravnimi letvicami v maski, nove prednje luči, precej bolj pregledna vzvratna ogledala (zato je ob parkirnem sistemu mestna uporaba sicer velikega ML-a povsem nezahtevna), nov zadnji odbijač, malce spremenili sedeže (in sedi se še vedno odlično) in še nekaj malenkosti.

Prostora spredaj je na pretek, pod komolčno oporo se skriva velik predal, zanimivo pa je, da Mercedesovi oblikovalci prostora, ki so ga dobili s premestitvijo prestavne ročice ob volanski obroč, niso izkoristili za več prostora za drobnarije.

Ročaja ob strani imata namreč še vedno luknje in tako vse, kar ni v obeh prostorih, namenjenih odlaganju pločevink in steklenic s pijač, prej ali slej konča na tleh avtomobila. Škoda za izgubljeno priložnost, ob prenovitvi bi lahko spremenili tudi to malenkost. Uporabljeni materiali so kakovostni, in ko se voznik navadi tipično Mercedesove ergonomije z le eno obvolansko ročico, je počutje za volanom odlično.

Enako velja za počutje sopotnikov, in ker prtljažnik že v osnovi premore dobrih 550 litrov prostornine, je seveda takoj jasno, da je takle ML zelo dober družinski avto. Težava je le v tem, da si ga bo večina družin lahko ogledovala le od daleč. 77 tisočakov za testno vozilo (ob tem seveda velja poudariti, da je bila oprema bogata, vključno z zračnim vzmetenjem) je ogromno denarja in tudi čisto osnovni tako motorizirani ML ni poceni: 60 tisočakov.

A to konec koncev spada že bolj v poglavje ekonomije in ne tehnike. ML se kljub takšnim cenam povsod dobro prodaja (natančneje: se je prodajal, dokler ni udarila recesija), kar je znak, da je dovolj dober, da upraviči ceno.

Dušan Lukič, foto: Aleš Pavletič