Nissan X-Trail 2.0 Elegance

Najprej mu takšno ravnanje omogočata njegovo podvozje in, še pomembneje, zasnova pogona. Slednji je namreč povzet po mnogo bolj terensko naravnanem Pathfinderju. V obeh primerih gre za samodejno priklopljiv štirikolesni pogon, s to razliko, da premore Pathfinder tudi reduktor. V X-Trailu se vam po njem prvič stoži, ko se vzpenjate po strmejši vzpetini in morate ob speljevanju premalo prožen motor priganjati v višje vrtljaje, pri tem pa seveda najbolj trpinčite sklopko. Zasnova motorja, ki je že rahlo v letih, namreč kljub (zvezno) prilagodljivemu času odpiranja ventilov zaradi prekratkega giba batov ne postreže z uporabnejšo količino navora.

Kot smo že omenili, pa je izvedba štirikolesnega pogona mnogo naprednejša in dorasla svojemu poslanstvu. S tremi stikali na vrhu armaturne plošče namreč poveljujete elektronsko nadzorovanemu elektromagnetnemu sredinskemu diferencialu. Pri tem izbirate med tremi različnimi tipi uporabe štirikolesnega pogona: 2WD, Auto in Lock.

Prvi je zaradi vklopljenega le prednjega pogona namenjen gospodarnejši vožnji po nedrsečih asfaltnih cestah. Pri drugem elektronika samodejno (odvisno od spolzkosti podlage) vklaplja štirikolesni pogon ter posledično skrbi za povečano stabilnost in trakcijo na spolzki podlagi. Pri »zaklenjenem« (Lock pomeni po angleško zaklenjen) štirikolesnem pogonu pa sredinski diferencial stalno razporeja motorni navor med prednjo in zadnjo os v razmerju 57 proti 43, pri čemer si prednji kolesi odrežeta večji kos pogače.

Sama zasnova štirikolesnega pogona je torej dorasla tudi nekoliko zahtevnejšemu spopadanju z neutrjenem terenom, toda pretiravati le ne gre. V splošnem pa se samodejni vklop štirikolesnega pogona v praksi izkaže kot zelo učinkovit in hiter.

Ko smo že ravno pri spodnjem delu avtomobila, se posvetimo še podvozju. Vzmetenje je v osnovi naravnano na udobje, cestno usmerjenost Križanca pa še dodatno potrjujejo posamične obese spredaj in zadaj. Samo požiranje neravnin je pri mestni hitrosti vožnje povprečno, s tem da še največ preglavic povzročajo kratke neravnine, toda te z naraščanjem hitrosti povsem izginejo. Ravno zaradi te lastnosti je avtocestno potovanje nadvse sproščujoče in udobno.

Za udobje in dobro počutje na hitrih cestah se lahko X-Trail zahvali predvsem svoji ne ravno majhni masi, ki s 1415 kilogrami ne ustreza ravno merilom lahke kategorije. Ko k tej prištejemo še omenjen povprečno zmogljiv motor, pa seveda tudi poraba goriva ne more biti ravno za prste obliznit, kar je testno povprečje s 13, 1 litra neosvinčenega bencina na 100 kilometrov prevožene poti še enkrat potrdilo. Porabo bi zagotovo vsaj za kakšen liter zmanjšal zmogljivejši (beri: prožnejši) motor.

Ob pozornejši vožnji zunaj mest in pri vztrajanju pretežno na asfaltu je poraba v najboljšem primeru padla na še vedno ne pretirano varčnih 11 stokilometrskih litrov, medtem ko je največja poraba (potepanje po srednje zahtevnem terenu) zahtevala krepkih 15 litrov na 100 kilometrov prevožene poti. Ko se pogovarjamo o porabi, se je pri nakupu zagotovo smotrno ozreti še k dizelsko gnanemu X-Trailu, ki se za še boljše izkoriščanje motorne moči in navora poslužuje šeststopenjskega menjalnika (bencinski X-Trail ima standardnih pet prestav).

Preselimo se še v notranjost. Tam vas, če boste izbrali paket opreme Elegance, pričakajo v usnje odeti sedeži, ki so spredaj tudi ogrevani. Ergonomija v splošnem ne zasluži pretiranih pohval, saj imajo sedeži prekratke sedalne dele in tudi nekatera stikala, sicer manjkrat uporabljena, (izklop ESP-ja, uravnavanje višine snopa žarometov, stikali gretja prednjih sedežev in pranje žarometov) bi bila lahko nameščena na lažje dosegljivem mestu. Ker so merilnike prestavili na sredino armaturne plošče, je na njihovo mesto prišel dobrodošlo velik pokrit predal, ki premore 12-voltno vtičnico. Priročna sta tudi dva položna hlajena predala na sredini armaturne plošče, kamor lahko odložite dve pločevinki ali pollitrski plastenki.

Drobnarije boste lahko odlagali tudi v predal znotraj vzdolžno pomične, toda prenizko nameščene komolčne opore spredaj in v dva pokrita predala v prtljažnikovi »kleti«. Na žalost pa sta žepa na prednjih vratih bolj za »okras« kot uporabna, saj lahko zaradi njune ozkosti vanju stlačimo največ zemljevid ali kakšno podobno tanko drobnarijo.

V prtljažniku zmoti tudi dno iz trde in drseče plastike, ki na žalost prtljage ne zadrži na svojem mestu. Nekaj pripomorejo sicer štiri pritrdilna mesta, toda pritrdilne elastike ali mrežo boste morali dokupiti.

Preden pa boste lahko s povsem svojim X-Trailom zapeljali cestnim ali obcestnim dogodivščinam naproti, boste morali pri pooblaščenem prodajalcu pustiti zajetnih 6, 84 milijona tolarjev. Toliko namreč stane dvolitrska bencinska izvedba X-Traila z bogatim paketom opreme Elegance. In tudi če vzamemo najosnovnejšo različico Comfort, cena komaj pade pod vrednost 5, 7 milijona tolarjev, kar pa je, kot je že iz tabele najožje konkurence razvidno, daleč največ v razredu podobnih vozil. Je že lepo, da se želijo pri Nissanu pohvaliti s pol stoletja izkušenj na področju štirikolesno gnanih vozil, in res je tudi, da je njihova izvedba štirikolesnega pogona v X-Trailu zelo dobra, toda prednost pred konkurenco vseeno ni tako velika, da bi upravičila toliko večji denarni vložek.

Peter Humar

Foto: Aleš Pavletič in Peter Humar