Peugeot 208 Allure 1.2 PureTech 110 EAT6 Stop&Start

Takšen 208, kot je bil testni, takim kriterijem izvrstno ustreza – in še več. Lep? Mali Peugeoti z obliko nimajo težav že vse od dvestošestice (v redu, vmesni 207 ni tako zelo izstopal), in 208 seveda ni izjema. Že tako ali tako je njegova oblika prijetno (a ne preveč) športna, ko (kot testni) dobi še doplačilna 17-palčna platišča in mat barvo, pa sploh postane nekaj posebnega. Po navadi si mimoidoči bolj posebne testne avtomobile le zvedavo ogledujejo, tokrat je bilo drugače: barva je bila kriva, da ga je večina hotela otipati.

Je to barva ali folija, je bilo klasično vprašanje. Ja, pri Peugeotu so z mat barvami zadeli v polno, pa čeprav sta ta hip na voljo 'le' dve, srebrna in siva. Notranjost ima sedeže delno oblečene v usnje; da je 208 tudi glede tega malo drugačen, pa poskrbijo merilniki, ki so vidni nad volanskim obročem, ne skozi njega. Rešitev je na prvi občutek morda nenavadna in morda se najde kdo, ki mu bo zaradi nižje nameščenega volana (če ga voznik dvigne previsoko, ta namreč lahko pokrije del merilnikov) ne bo uspelo najti udobnega položaja za volanom, a v resnici se je mogoče tudi na to navaditi. Stranski učinek je majhen volanski obroč, ki pa hitro prirase k srcu, in presedanje v katerega od avtomobilov z običajno velikim volanom lahko celo sproži vprašanje o smiselnosti večjih volanov ... Kaj pa udobje? To, da ima 208 dovolj udobno podvozje (pa čeprav se dobro znajde tudi med ovinki), smo že kdaj zapisali, in tudi 17-palčna platišča in zaradi njih nizkopresečne pnevmatike vtisa ne pokvarijo. A bistvo se tokrat skriva drugje: med motorjem in kolesi.

Tam se namreč skriva šeststopenjski samodejni menjalnik nove generacije (in japonskega porekla), ki odlično sodeluje s 110-'konjskim' bencinskim turbo trivaljnikom. 1,2-litrski motor ima že tako kar precej (za svojo velikost in namen) navora, tam, kjer bi ga zmanjkalo, pa vskoči avtomatika. Tako so mestne vožnje pričakovano uglajene in nenaporne, nič slabše pa se takšen 208 ne znajde izven mesta ali na avtocesti. Res je, ker ima bencinski, in ne dizelskega motorja, z njim ne boste postavljali rekordov v nizki porabi, a 5,7 litra na našem normnem krogu in le slab liter večja testna poraba dokazujeta, da zna biti tudi bencinski avtomatik prijetno varčen. In udobje (in nič dizelskega šklepetanja) je tudi nekaj vredno, kajne?

Dušan Lukič foto: Saša Kapetanovič