Škoda Superb Combi L&K 2.0 TSI (206 kW) 4x4 DSG

Bolje pozno kot nikoli, a vseeno ne gre metati v skupni koš vseh Slovencev. Čeprav nas je tako malo, so zavest in dojemanje avtomobilov zelo različni. Če se nekateri zavedajo svojih zmožnosti in nakupnega dosega, drugi še vedno vihajo nos, ko jim kdo omeni znamko Škoda. A to večinoma naredijo tisti, ki avta niti ne poznajo oziroma ga še niso nikdar preskusili. Škodin Superb je brez dvoma kandidat, ki lahko prepriča. Morda tudi zaradi nacionalne note, saj v skupini strokovnjakov, ki skrbijo za oblikovanje novih Škodinih modelov, deluje tudi Slovenec.

A najbrž veliko bolj zaradi uspešne celote. Če je Superb nekoč navduševal zgolj s prostornostjo (in prijazno ceno), je zdaj precej drugače. Omenjena prednost še vedno ostaja (in to nadpovprečna), a ni več najpomembnejša. Številni prej opazijo oblikovni preporod. Zunanje linije so drugačne, elegantne, premišljene in ustvarjajo celoto, ki se je ne bi branila marsikatera druga avtomobilska znamka. Toda novi Superb ni zgolj oblika. Pravzaprav je celota, ki je tako zelo boljša od predhodnika, da je prepričala celo žirante za evropski avto leta. Ti so Superba namreč sredi decembra izbrali v sedmerico finalistov, ki se bo potegovala za letošnji naziv evropskega avtomobila leta 2016. Morda smo se tudi zato še enkrat hoteli prepričati v kakovost novega Škodinega izdelka.

Preskusili smo že limuzino in karavana, a oba z dizelskim motorjem. Kaj pa bencinski motor? Ta je prav tako koncernski in tudi najmočnejša bencinska različica je opremljena z 'le' dvolitrskim motorjem. A z oznako TSI, kar pomeni, da mu pomaga turbopuhalo, še večji nasmeh na obraz pa pričara dejstvo, da motor ponuja kar 280 'konj'! Povejmo drugače: Škodin velikan z mesta do 100 kilometrov na uro pospeši v vsega 5,8 sekunde, največja hitrost pa je omejena na 250 kilometrov na uro. V prid lažjemu prenosu moči na podlago je Superb v najmočnejši izvedenki že serijsko opremljen s štirikolesnim pogonom, za pretikanje pa poskrbi samodejni menjalnik z dvojno sklopko, torej koncernski šeststopenjski DSG. Zabava je zagotovljena, moči je dovolj za dinamično, če ne že kar športno vožnjo. Seveda je pred tem treba izbrati športni vozni način, ki poskrbi za hitrejše pretikanje in trše podvozje. Vendar Superb ni namenjen dirkanju, posledično se zato morda ne znajde najbolje med hitrimi ovinki, je pa lahko kralj na ravnih avtocestah. Tudi zaradi vseh varnostno-asistenčnih sistemov, ki poskrbijo, da vožnja ni samo hitra, ampak tudi varna.

Predvsem zaradi svoje prostornosti je lahko Superb brez težav družinski avto, in to tudi z bencinskim motorjem. Med že omenjenimi voznimi načini je namreč mogoče izbrati tudi Eco. Ta skrbi predvsem za ugodnejšo porabo, tudi tako, da vsakič, ko voznik dvigne nogo s pedala za plin za dlje časa, motor ne zavira, ampak menjalnik poskrbi za prosti tek oziroma jadranje. Šele ko voznik začne zavirati, menjalnik poskrbi tudi za zaviranje z motorjem. To se seveda pozna pri porabi goriva, ki pri več kot tono in pol težkem avtomobilu pač ni čudežno nizka. Tako je testni Superb na normnem krogu porabil natanko osem litrov za 100 prevoženih kilometrov, testna poraba pa se je sukala okrog 11 litrov. Če je normna poraba bolj kot ne realna, pa bi lahko bila testna precej nižja. A bencinskih 280 'konj' je premamilo prav vsakega člana našega uredništva. Pospeševanje brez dizelskega prizvoka je povod za užitek v vožnji, ki poskrbi, da je kdaj pot tudi malce daljša, kot bi lahko bila. Tako pod črto ni težko ugotoviti, zakaj se je novi Superb znašel na seznamu kandidatov za letošnji naslov evropskega avta leta.

Ne prepriča le z obliko, prostornostjo in varčnimi dizelskimi motorji, ampak zna z bencinskim ponuditi tudi že kar malce pozabljeni užitek v vožnji.

Sebastjan Plevnjak foto: Saša Kapetanovič