Naturalizirani Španec

Po Ateci in Aroni je Seatova SUV-trilogija sklenjena s Tarracom. Ime so mu dodelili na osnovi spletne ankete, v kateri je več kot 140.000 ljudi glasovalo za to rimsko poimenovanje mesteca Tarragona v bližini Barcelone. To sicer kaže na poreklo znamke, a sorodstvene vezi segajo vse do mesta Wolfsburg, kjer na MQB-A platformi že nastajata Škoda Kodiaq in Volkswagen Tiguan Allspace. Zanimivo je, da je Tarraco nekoliko daljši od njiju, a je hkrati ožji in nižji.

Pravzaprav v živo niti ne deluje tako ogromen, kot prikazujejo številke (4.735 x 1.839 x 1.658 cm). Morda zato, ker je oblikovno precej razgiban in manj škatlast kot preostala dva sorodnika. Atraktivna kromirana maska, ki morda celo nakazuje bodoče Seatove oblikovalske smernice, se lepo poveže z LED-žarometi, ki oddajajo zanimiv svetlobni podpis, smerniki pa se prižigajo v dinamičnem zaporedju.

Omenjene zunanje mere pridejo do izraza šele, ko se usedemo v prostorsko razkošno kabino, ki omogoča klasično petsedežno konfiguracijo s 760 litri prtljažnega prostora, ali opcijsko 7-sedežno, pri kateri nam ostane 230 litrov prostora v prtljažniku. V tem primeru na zadnjih sedežih ne pričakujte ravno kraljevega razkošja, a bo za manjše otroke na krajših razdaljah prostora čisto dovolj.

Voznikov delovni prostor je tipično seatovski. Sama arhitektura notranjosti ni tako razgibana, kot je zunanjost, a pri Seatu to kompenzirajo z zanimivimi barvnimi odtenki in izbranimi materiali. Večino površin v voznikovem vidnem polju tvori mehka plastika v kombinaciji z usnjem, medtem ko je ergonomija, po tradiciji koncerna VW, na precej visokem nivoju. Tudi trendu digitalizacije ni ušel: 10,2-palčni digitalni merilniki so lepo berljivi in ponujajo možnost individualizacije, za zabavno-informacijske vsebine pa skrbi 8-palčni osrednji zaslon, ki je občutljiv na dotik, zna pa tudi reagirati na nekatere ročne geste. Operacijski sistem, ki teče v ozadju, je enak tistemu v Škodi in Volkswagnu, a so izbirniki bolj lični, barviti in pregledni. Seveda, Seat ponuja tudi polno podporo telefonom, ki delujejo na platformah Android in iOS.

Kot je pričakovati od zastavonoše, je Tarraco opremljen z vsemi varnostnimi ter pomožnimi asistenti, ki omogočajo varno, udobno in brezskrbno vožnjo. Med drugim velja izpostaviti dobro delovanje kombinacije radarskega tempomata in pripomočka za ohranjanje vozila v voznem pasu. Odzivnost tempomata je mogoče nastaviti v izbirniku voznih programov, kjer lahko prilagajamo tudi preostale parametre, kot so odzivnost motorja in krmiljenja ter trdota blažilnikov.

Ker je bil testiranec opremljen z najmočnejšim, turbodizelskim štirivaljnikom s 190 'konji', mu družbo v pogonskem skupku tehnike avtomatsko delata štirikolesni pogon 4Drive in 7-stopenjski dvosklopčni menjalnik DSG. Kombinacija za zahtevne uporabnike se izkaže za dobro in prepričljivo v vseh pogledih. Uravnoteženo podvozje, zanesljiv pogon in udobno vzmetenje narekujejo sicer umirjen tempo, ki mu menjalnik dobro sledi z nezaznavnimi prenosi, a se zna Tarraco tudi malce razjeziti. Športni vozni profil mu vnese malce dinamike, blažilniki otrdijo ravno toliko, da voznik 'začuti' avto, potnikom pa med ovinki ne postane slabo zaradi nagibanja karoserije. Kot smo pri turbodizelskih motorjih koncerna VW že vajeni, vas ob nežni desni nogi znajo tudi nagraditi z nizko porabo: Tarraco je na našem normnem krogu porabil vsega 5,7 litra na 100 kilometrov, pa tudi drugače, ob koncu testa, se poraba ni dosti povečala.

Ne le pri porabi, Seatova ekonomičnost se pokaže tudi pri cenah. Okej, zahtevne kupce, ki si želijo takega Tarraca, kot je testni, bo dočakala precej visoka cena. A z malce racionalnosti pri nakupu lahko dobite dobro ponudbo. Recimo, cene za 150 'konjskega' turbodizla se začnejo pri dobrih 30 tisočakih, a že v osnovi tu dobite bombončke, kot so sistem za ohranjanje vozila v voznem pasu, pametni ključ, parkirna tipala, zaznavo pešcev in kolesarjev itd.