Dnevi drsenja (in grmenja)

Po tem, ko je LMG s svojim novim dirkalnikom prejšnji teden po dveh testnih vožnjah v krškem Racelandu zmagal še na tekmi avstrijskega prvenstva, je njegova bela drift "Emtrojka" včeraj spet "razgrajala" na dolenjskem koncu.

Foto: Matej Grošelj

4. 6. 2008

Tokrat smo "bijaks", kot dirkalnik zaradi njegovih vse prej kot dolgočasnih voznih lastnosti ljubkovalno imenujejo fantje iz LMG-jeve ekipe, v precep vzeli še pri Avto magazinu. Namen: Tracktest.

Po predstavitvi tehničnih dobrot avtomobila (motor s pritiklinami, zapora diferenciala in prenosi, podvozje, volanska letev, zmanjševanje teže . . ) in tehnike vožnje z njim, ko so bile moje misli, predvsem pa misli glavnega urednika Dušana Lukiča že povsem usmerjene v drsenje in kombinacijo zavojev na Racelandu, se je akcija "končno" lahko začela. Najprej je Lukovo delovno mesto prevzel Dušan. Po ogrevanju s slabšimi (in počasnimi) gumami zadaj (za pridobivanje občutka) je mehanik Tom zanj pripravil skoraj dirkaški komplet. Kameri v avtomobilu in na stezi sta prav po telemetrijsko pridno beležili vsako uspešno povezano kombinacijo, seveda pa tudi neizogibna podkrmarjenja, obračanja in malo manj idealne linije.

Po svoji vožnji, ko je bil Dušan prepoten kot bi ravno zaključil naporno teniško partijo, je v mikrofon povedal predvsem, da "gre avto kot pes" (v besednjaku je imel pripravljen primernejši izraz, a ga kamera verjetno ne bi najbolje prenesla). Z njegovimi dobrimi vtisi in nekaj napotki glede pretikanja prestav, vztrajnosti motorja in "krutega" diferenciala sem odložil fotografsko opremo in semiš na volanu objel še sam. Hm, ne vem, ali je "mula" opazila, da je ne neguje njen lastnik, ampak pri meni je surovina prav trmasto rinila po svoje! Malo naravnost, malo počez, malo po travi (kot bi bila lačna) in stalni zvoki negodovanja na pravega dirkača pripravljenega drobovja, te bolezenske simptome sem z osebnim prepričevanjem, da je nekaj drsenja zagotovo zapisanega tudi v mojih genih, skušal odpraviti. Po nekaj krogih sem se dirkalnika že malo navadil (ali pa se je on vdal) in začel nizati kombinacije zavojev. Dokler ni bilo pretiravanja in poskusov povezovanja ravnin, sem tudi snemalcu Peliju uspel izvabiti kakšen (krajši) nasmešek.

Šalo na stran, avto je atmosferskemu značaju navkljub prava zverina, saj ima s svojimi 1200 kg in približno 350 "konji" praktično vselej na voljo dovolj moči, LMG pravi, da tudi za nekatere resnejše evropske tekme. Po nekajurnem preganjanju in preizkušanju različnih tehnik ter Lukovih nasvetov smo postali bogatejši za precej adrenalina, spoznanje, da vrhunski avtomobil sam po sebi še ne prinaša vrhunskih voženj (ali povedano drugače: da je voznik včasih malce slabši, kot si misli . . :) ) in precej videomateriala, ki ga boste obiskovalci spletne strani Avto magazina deležni kmalu.

Da ne pozabim, izčrpen tracktest z zanimivimi tehničnimi podrobnostmi in atraktivno vožnjo bo bralce Avto magazina čakal v eni izmed naslednjih številk.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri