Zadnje dni se v redakciji bolj kot ne hahljamo. Hahljamo zgrešeni novi prometni ureditvi v Ljubljani in vsemu medijskemu pompu ob njej (in zaradi vinjet).
Okej, vsem nova prometna ureditev ni smešna. Nekateri živijo v 'kočevski' smeri, in ker je bila tam že pred zaprtjem Slovenske ceste gneča (recimo zaradi zapore ene od pomembnejših ulic na tistem koncu), je stanje zdaj res obupno.
A vseeno: to, kar si je mesta oblast v Ljubljani privoščila z zadnjima potezama, je daleč prek meje zdrave pameti. Očitno je, da na MOL nekdo sovraži avtomobile, ima fetiš javnega prevoza (morda pa uživa v vohanju znoja in drgnjenju ob mimoidoče) in zdravi svoje komplekse – to pa, združeno z očitnim pomanjkanjem zdrave pameti, seveda prinese neprijetne posledice.
Zapora Slovenske ceste, recimo? V resnici sploh ni zapora, saj je prometa na njej še vedno precej. Če so jo zaprli, bi jo morali v celoti. Tudi za stanovalce, avtobuse in taksije. Ker to, da zdaj po njej glasno rohnijo zastareli LPP-jevi avtobusi in da je postala tako rekoč dirkališče za taksiste, je seveda smešno. Le zakaj bi zadnji sploh smeli voziti po njej, če na območju zapore ne pobirajo ali odlagajo potnikov (zdaj se lahko vozijo skozi, kolikor se jim zahoče, tudi le za to, da si krajšajo pot). In zakaj ni znakov za območje umirjenega prometa in s tem povezane omejitve hitrosti na 10 kilometrov na uro, skupaj z na začetku izjemno poostrenimi meritvami hitrosti in kaznovanjem? Seveda zato, ker nekdo ni imel dovolj možganov, da bi pomislil na to.
Ali pa pas za avtobuse (in spet taksije) na Celovški in Dunajski cesti. Zakaj tudi za taksije? Navsezadnje se, tako kot v običajnem osebnem avtomobilu, v njih navadno vozi le en potnik (voznik v tem primeru ne šteje). Zakaj rumeni pas, če že mora obstajati pred razširitvijo cest v šestpasovnice, ni raje namenjen avtobusom, električnim vozilom in vsem avtomobilom, v katerih sta dva ali več potnikov (ali pa trije ali več, če bi se izkazalo, da je tistih z dvema preveč)? Odgovor je spet preprost: pomanjkanje pameti.