Del tega, kar boste prebrali v nadaljevanju uvodnika, sem prvič napisal pred dobrimi sedmimi leti. Očitno je zdaj neumnosti pri merjenju porabe goriva, o katerih od takrat občasno kaj napišem, vendarle opazil še kdo.
Zveza potrošnikov Slovenije je namreč pretekli teden na ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter kmetijstvo in okolje in na slovenske poslance v evropskem parlamentu naslovila pobudo, da aktivno pristopijo k uveljavitvi sprememb pri merjenju porabe goriva. Zakaj? Iz istega razloga, o katerem pišem že leta: sedanji standard (NEDC) je skregan z zdravo pametjo in daleč od realnih pogojev vožnje. In hkrati zavaja kupce.
Ste se kdaj vprašali, kako smiselne so meritve po standardu NEDC (New European Driving Cycle, ob rezultatih je običajno zapisano ECE), s katerimi se hvalijo proizvajalci? Meritve, pri katerih recimo klimatska naprava ni vključena (in vsi drugi večji porabniki tudi ne, vključno z žarometi), meritve, katerih rezultat je pri sodobnih motorjih že tako majhen, da je treba vsakih nekaj let zaostriti standarde, namesto da bi spremenili način meritve.
Ta seveda ne poteka na cesti, temveč na valjih dinamometra. Cikel mestne vožnje se dogaja pri hitrostih do 50 kilometrov na uro (torej že vožnja po mestnih štiripasovnicah ni več zastopana v preizkusu), s pospeški, vrednimi ledenikov. In zadnje ni šala. Najostrejši pospešek, ki ga mestni cikel predvideva, je pospeševanje z mesta do 15 kilometrov na uro. In za to predpisane štiri sekunde. Najpočasnejši avtomobili na naših testih v štirih sekundah pospešijo do 45 ali 50 kilometrov na uro. Torej je najmočnejši predpisani pospešek le ena tretjina pospeška najpočasnejših avtomobilov na trgu. Takšni od 35 do 50 kilometrov na uro pospešijo v 2,5 sekunde. V meritvi mestnega cikla je za to predpisanih osem sekund. Se že valjate po tleh od smeha?
Če se še ne, še nekaj podatkov z meritve zunajmestnega cikla: 58 odstotkov časa meritve je avtomobil v peti (ali šesti) prestavi, pa čeprav je največja hitrost 120 kilometrov na uro, povprečna hitrost pa vsega 63. Pri zunajmestni vožnji, ki naj bi simulirala vožnjo po lokalnih in regionalnih cestah ter avtocestah, kar približno 60 odstotkov časa meritve avtomobil na valjih dinamometra vozi s popolnoma enakomerno (največje dovoljeno odstopanje je dva kilometra na uro) hitrostjo 50 ali 70 kilometrov na uro. Vas to spominja na vožnjo med (recimo) Ljubljano in Kočevjem? In ko je od mestnih 50 treba pospešiti do enako mestnih 70 kilometrov na uro, je temu namenjenih 13 sekund. Najpočasnejši novi avtomobili to opravijo v tretjini tega časa.
Da o tem, da so predpisana res huda zaviranja, niti ne govorimo. Od 120 kilometrov na uro do ustavitve v (ni šala!) 24 sekundah ... V takšnem času bi se ustavil celo vlak, ne le osebni avtomobil.
Kako zgrešene so meritve, ne potrjujejo le odstopanja od tovarniških podatkov v naših testih. Enako so ugotovili tudi tuji kolegi (pri angleški reviji Which?, recimo, da so odstopanja večinoma večja od 25 odstotkov), tudi organizacija ICCT, ki se ukvarja z ekologijo v transportu, je ugotovila, da so te razlike vedno večje. In dokler organi EU standarda ne bodo spremenili, bo šlo le še na slabše.
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel