Kolumna: Dušan LukičElektrični napredek

Tudi lansko leto je bilo, kar se tiče prodaje na slovenskem trgu, rahlo pozitivno. Še lažje to trdimo za prodajo avtomobilov s kabli.

3. 3. 2017

Lani je bilo v Sloveniji prodanih 215 priključnih avtomobilov (torej priključnih hibridov in električnih avtomobilov). Številka absolutno gledano res ni velika, a vseeno pomeni dvakrat večjo prodajo kot leta 2015 – in tudi dvakrat večji tržni delež. Z 0,33 odstotka glede na uradno statistiko sicer še nismo Norveška, a s tako rastjo se tudi pri nas stvari premikajo v pravi smeri.


Polnilna infrastruktura je sicer še daleč od idealne, a z mrežo hitrih polnilnic ob avtocestah (pa čeprav plačljivih na minuto, ne pa po porabljeni energiji) je potovanje po Sloveniji z električnim avtomobilom v resnici precej preprosto. Tisto, kar manjka, so urejene, v enotno omrežje (za preverjanje delovanja in prijavo) povezane javne polnilne postaje ter zavest restavracij, hotelov in podobnih subjektov, da električni avtomobili potrebujejo tudi tisto, čemur v tujini rečejo 'destination charging' – torej zagotovljeno možnost polnjenja na cilju potovanja, pa naj gre za dnevni izlet na kosilo ali pa vikend oddih v hotelu.


A tisto prvo, torej mreža javnih polnilnih postaj, je večja težava. Lastniki električnih vozil morajo imeti v denarnici vsaj dve, še bolje pa štiri ali pet kartic, da lahko uporabljajo vse postaje, ki so na voljo – pa še kakšno aplikacijo na pametnem mobilniku. To, da ni urejenega roaminga med ponudniki (in recimo Petrolova Magna ne deluje na večini postaj Elektra Ljubljana), je sramotno – in to predvsem za ponudnike postaj pa seveda za državo, ki tega ne zna rešiti z enostavnim predpisom: vse javne postaje morajo biti povezane v enotno mrežo (tudi za preverjanje delovanja in zasedenosti) in omogočiti prijavo z najpogostejšimi karticami pri nas! Tehnologija obstaja.


Pa še nekaj nam manjka: dovolj dostopen električni avto. A če ne bo presenečenj, bo to vlogo lahko izpolnil električni Smart – tisti, narejen tudi v Novem mestu, o katerem pišemo na strani 36. Če subvencije ostanejo na enakem nivoju, je lahko poleti na voljo že za okoli 16 tisočakov, morda celo manj. Če bi se te dvignile na 10 tisočakov (kar predlagajo uvozniki avtomobilov), bi stal okoli 13 tisočakov – torej nič več kot primerljivo opremljen klasično gnan Smart ali Twingo. Vsaj za drugi družinski avto potem ne bi bilo več izgovorov.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri