Ford brez Evrope, Evropa brez Forda ; kolumna: Tomaž Porekar

Na začetku septembra je kar veliko pozornosti zbudila govorica, da naj bi ameriški Ford razmišljal o ukinitvi svoje evropske podružnice. Razlog: premajhen zaslužek na vloženi kapital.

12. 10. 2018

Če je le delček takšnega scenarija resničen, to vsekakor kaže, da se evropski avtomobilski industriji tudi sicer slabo piše. Vrhovni šef Forda William Clay ('Bill') Ford jr. je lani maja odstavil 'avtomobilskega entuziasta' Marka Fieldsa, potem ko ga je z zelo presenetljivo potezo zamenjal. Novi predsednik uprave Forda je postal James ('Jim') Hackett. Fields je vso kariero oddelal pri Fordu in njegovih podjetjih, tudi pri Mazdi, ko je bilo to treba reševati. Hackett je v poslovnem odboru Forda sedel že od leta 2013, pred tem pa je bil tudi dolgoletni predsednik uprave ameriškega jeklarskega izdelovalca Steelcase, kjer so pod njegovim vodstvom število delovne sile zmanjšali za 12 tisoč zaposlenih.

Bill Ford ga je, kot je dejal, pripeljal zato, da bi popravil Fordove ocene pri delničarjih, saj so se donosi na delnice v zadnjem času precej zmanjšali.

Omeniti je treba, da ima Ford razen v Evropi, kjer naj bi letos spet poslovali z izgubo, še večje težave tudi na Kitajskem.

Ali je torej mogoče, da bi se po dveh ali treh letih iz Evrope poslovil še zadnji ameriški izdelovalec avtomobilov? Seveda je! Za to pa so dovolj razlogov navrgli kar avtomobilski trg ter evropske družbene in politične razmere v zadnjih letih. Ker pri Fordu prodajajo avtomobile za množično porabo (premijske znamke so že zdavnaj prodali), se morajo spoprijeti na zelo kočljivem trgu, kjer s svojimi izdelki ne morejo dosegati visokih cen. Z dobičkonosnostjo od dveh do štirih odstotkov (Fiesta in Focus) Američani niso več zadovoljni. Poleg tega se je evropski Ford v zadnjih letih 'zaplezal' tudi glede dopolnitve modelov. Celotna paleta enoprostorcev (od B- do S-Maxa) ni več primerna za evropski okus, s križanci in terenci pa tudi niso dovolj uspešni. EcoSport so morali prenoviti že po nekaj letih, ker skoraj v ničemer ni ustrezal povprečnemu evropskemu kupcu. Kuga je uspešna, a se bo z naslednjo generacijo spet oddaljila od evropskega okusa, saj je to le za Evropo preurejeni ameriški Escape. Svoje so k vsemu dodali še Britanci z brexitom (Ford ima na Otoku tovarni motorjev).

Zdaj pa so tu še zadnji dogodki v evropskem parlamentu in zahteve po okoljsko vzdržnih avtomobilih. Ker gre ameriški trg ravno v nasprotno smer, je menda pri Fordu ključnega pomena to, kako se bodo odločili glede Kitajske. Če bodo hoteli ostati tam, bodo morali precej vložiti v elektrifikacijo (kjer zaostajajo). Če pa bodo pripravljeni na vložke v to smer, pa se ni bati niti za posel v Evropi – z elektrificiranimi Fordi.

V Dearbornu v Fordovi centrali bodo v naslednjih nekaj mesecih imeli še veliko dela …

Članek je na voljo tudi v tiskani izdaji revije Avto-magazin, ki je v prodaji od 11.10.2018.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri