Noro!

21. 3. 2016
Deli
Noro!

Včasih se zdi, da je življenje eno samo čakanje. Z roko v roki z negotovostjo je čakanje lahko prav nadležno in le upanje lahko pospeši neskončni prosti tek, preden znova pohodiš plin do konca.

Nepričakovane spremembe, kopica novih obetavnih možnosti, drzne dirkalne odločitve – to je kratek opis zime, ki je za menoj. Zoprno je, da na pragu pomladi čakanje še traja in je več kot le nadležno! V nekaj prihodnjih dneh pa se bo vse postavilo na glavo, prijetni ubijalski ritem prihajajočih dogodkov bo v hipu zamenjal počasno dolžino kratkih zimskih dni.

Že na podlagi dolgega (in dolgoveznega) uvoda ste razumeli, da še ne morem in nočem pisati o tistem, kar me (in nekatere izmed vas, upam, da čim več) čaka v dirkalni/karting sezoni 2016. Moje nenasitne ambicije so skoraj vedno preveč visokoleteče in s povprečnim odstotkom izvedbe se ne morem pohvaliti. Vendarle, letos bo noro leto!

Noro bo na popolnoma spremenjenem Prokartingu (daljšem, širšem, z odlično asfaltno podlago), ki bo ponudil še več dirkalnih užitkov na novi progi, ki bi utegnila privabiti še širši krog adrenalinskih navdušencev.

Noro bo na dirkalnih stezah z novim dirkalnikom, o katerem za zdaj vem – prav nič!

Noro bo, ker sem dobil velikega in pomembnega sponzorja (za zdaj lahko razkrijem le, da se imenuje na S, kot se za sponzorja spodobi), ki bo bistveno pripomogel temu, da bom dolgoročno izvedel vse o novem dirkalniku in da bom lahko udejanjil njegove resnične zmogljivosti.

Noro bo, ker bom lahko nekaterim izmed vas uresničil nore dirkalne sanje (ob pomoči S).

Noro bo, če mi bo vse to uspelo, recimo do Gorjancev!

No, ja ... Počakajmo še kolumno ali dve, preden se spustimo v podrobnosti. O osebnih pričakovanjih pa je bolje, da niti ne začnem pisati. Ob 'Stankovičevih pričakovanjih' v 'full size' izdaji bi Vojna in mir izgledala kot haiku.

Sem že povedal, da bo to nora sezona?

P. S.

Dejansko pa sem to zimo najbolj obnorel prijatelja Jureta Jana, ki mi je stal ob strani ter nesebično in potrpežljivo pomagal na poti do zgoraj navedenih norosti. Hvala, Jure, brez tebe mi ne bi uspelo.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja