V petek, ko je nastajal tale uvodnik, ni bilo še nič jasno o tem, kaj se bo zgodilo s ceno avtocestnih vinjet. Dvoboj prometnega ministra Vlačiča in tistega čudaka iz Bruslja, ki sliši na ime Tajani, se še ni končal.
Žalostno je, da lahko evropski komisar postane tako nesposobna in pristranska oseba, kot je Antonio Tajani. No ja, glede na to, da je ustanovni član Berlusconijeve stranke (točni podatki sicer ne obstajajo, se mi pa zdi, pa povprečni IQ glede na Tajanija in Berlusconija ne more biti prav visok), niti ni čudno, da počne neumnosti.
Le upamo lahko, da bo minister Vlačič imel dovolj hrbtenice (in jajc), da mu bo preprosto rekel 'ne'. Ceno slovenskih avtocestnih vinjet pač lahko določa le Slovenija, in če Tajaniju kaj ni všeč, naj se pač zjoka v kakem temnem kotu (in po možnosti nikoli več ne pride iz njega).
Italijani se po Sloveniji pač ne bodo vozili smešno poceni. Prav to je namreč najverjetneje razlog za Tajanijeve neumnosti: kot član Berlusconijeve stranke si prizadeva, da bi se Italijani poceni vozili skozi Slovenijo na Hrvaško – pa čeprav bi kot podpredsednik Evropske komisije moral delati v dobro vseh Evropejcev (torej tudi Slovencev).
Očitno ima Tajani tudi precejšnje težave z matematiko (no ja, tudi Vlačič ni veliko boljši), saj je 10 evrov za tedensko vinjeto smešna cena. Ne gre pozabiti (in Vlačič in njegovi 'strokovnjaki' so na to očitno pozabili): večino stroška, povezanega z vožnjo po avtocesti, predstavlja njena gradnja. In zgraditi jo je treba ne glede na to, ali se nekdo po njej pelje le enkrat ali vsak dan.
Ta del stroška oziroma ta del cestnine je treba zaračunati vsem uporabnikom enako, ne glede na to, ali gre za dnevno ali stoletno vinjeto. Le tisti del, ki se nanaša na vzdrževanje (ki je pogojeno z obrabo zaradi uporabe), se deli glede na uporabo, oziroma pri vinjetah glede na čas trajanja.
Da bi kaj takega Tajani razumel, seveda ni pričakovati, saj je že večkrat dokazal, da to ni ne v njegovem interesu ne (očitno) v okviru njegovih sposobnosti dojemanja. Vprašanje je le, ali bo minister Vlačič pokleknil ali pa bo najel najboljše evropske odvetnike in Tajanija postavil tja, kamor spada – čas je namreč za obračun, ne za klečeplazenje. Če pokleknemo (tudi) tokrat, bodo Tajani in podobni bedaki po nas hodili vedno.
P. S.: V opoziciji vedo o obnašanju ministra Vlačiča povedati marsikaj (deloma tudi upravičeno). A da bi kdo od njih jasno in glasno povedal (tudi medijem, še posebej tistim v Bruslju) kako ne preveč lepo o Tajaniju, to pa ne. Za kaj takega očitno tudi njim manjka jajc.
Dušan Lukič, odgovorni urednik
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja