Predstavitev slovenskih avtomobilskih managerjev: Ludvik Svoljšak

Serijo kratkih predstavitev oseb, ki so v slovenski avtomobilski industriji od ustanovitve države Slovenije, smo lani začeli s predstavitvijo Sadka Mezgeca, ki bi mu lahko rekli tudi gospod Citroën. Skoraj enako dolg staž, a pri južnokorejskem distributerju, ima direktor podjetja Hyundai Avto Trade Ludvik Svoljšak.

Predstavitev slovenskih avtomobilskih managerjev: Ludvik Svoljšak (foto: Tomaž Porekar) Tomaž Porekar
5. 4. 2016

Začel je leta 1990 kot tehnični direktor, sedem let pozneje je bil imenovan za generalnega direktorja. Podjetje je bilo do leta 2007 v Slovenijalesovi lasti, nato pa ga je prevzel eden največjih evropskih trgovcev in distributerjev, nizozemski Auto Binck. Ob vodenju podjetja je Svoljšak dvakrat vodil tudi Sekcijo za osebna vozila pri Trgovski zbornici Slovenije.

Hyundai je na jugoslovanski trg stopil v zadnjih vzdihljajih države, a sprejem južnokorejske znamke pri kupcih je bil odličen, se spominja Svoljšak. Avtomobili so prinesli svež veter v ponudbo in število kupcev je bilo tolikšno, da so le stežka zadovoljevali ponudbo. »Hyundai je bil za marsikoga v avtomobilski panogi velika sprememba. Avtomobili so bili poslovna priložnost, od Luke Koper, kjer se je njihova pot v Jugoslavijo in države srednje Evrope začenjala, do trgovcev, saj je posel dobilo veliko manjših družinskih podjetij,« pove Svoljšak. Hyundai je v manj kot letu dni na jugoslovanskem trgu prodal okoli 10 tisoč Ponyjev, od tega več kot 70 odstotkov na slovenskem trgu. Tudi za korejske partnerje je bilo to precejšnje presenečenje. V tistem času je bila Slovenija prva v regiji, kjer je Hyundai začel. Majhen, mlad izdelovalec avtomobilov v mladi razvijajoči se državi. Prehod z 20-milijonskega na dvomilijonski trg je bil sicer težaven, a slovenski Hyundai je bil za korejske partnerje dobra priložnost, da so začeli spoznavati drugačno, evropsko kulturo nekih povsem novih trgov, kamor so se usmerili. Pristanišče v Kopru je bilo za Hyundai pomembna točka v novih poslovnih odnosih. »Hyundaiju smo tedaj ponudili res dobro priložnost za spoznavanje dogajanja na avtomobilskem trgu srednje in vzhodne Evrope, kamor so se usmerili ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja,« še pove Svoljšak. »Skupaj smo zrasli!«

»Sodelovali smo na skoraj vseh področjih, tehničnem pa sploh. Celo pri razvoju podvozja, še posebno blažilnikov za evropski trg, smo pripomogli, da so v južnokorejski centrali pridobili dragocene izkušnje za naš trg. Slovenijales je bil v času pred našo osamosvojitvijo veliko in ugledno podjetje, kar je tudi pripomoglo, da smo se lahko povezali s Hyundaijem. Da so avtomobili pri kupcih takoj dosegli takšen dober sprejem, je bil razlog v pravem izdelku. Pony je bil bolje opremljen in tudi sicer kakovostnejši kot Zastave, cena pa je bila zelo konkurenčna. Ljudje so bili lačni avtomobilov, kar je sovpadlo s prihodom Hyundaija na jugoslovanski in slovenski trg. Ker pa je bila tudi tehnična podpora odlična, tudi zaloge nadomestnih delov so šle v korak s prodajnimi številkami, je Hyundai hitro postal uspešen. Tedaj je bil v Ljubljani nastavljen tudi Hyundaijev šef za dobavo nadomestnih delov za ves svet, Korejci so ogromno pozornosti posvečali podpori prodaje avtomobilov! Z res veliko energije smo tedaj lahko tudi razmeroma previdne slovenske kupce prepričali, da je Hyundai zaupanja vredna znamka.«

Po osamosvojitvi je Slovenijalesovo podjetje ostalo slovenski distributer, pomagali so razvijati Hyundaijeva distribucijska podjetja v soseščini. Ostalo pa je nekaj razvojnih funkcij za podporo drugim v srednji Evropi. »Slovenski trg se je spremenil. A tudi Hyundai se je prilagajal. Prišli so novi modeli z lastno Hyundaijevo tehnologijo: Accent, Lantra. Hitra rast prodaje v Sloveniji je privedla do tega, da se je število avtomobilov na prebivalca povzpelo na okoli 500 avtomobilov na tisoč prebivalcev. To pa je seveda znamenje, da smo med razvitimi svetovnimi trgi.«

Svoljšak ugotavlja, da se je zdaj slovenski avtomobilski trg precej spremenil: »V zadnjih petih letih se je povprečna starost avtomobilov na slovenskih cestah spremenila: od 6,8 leta 2010 se je dvignila na 9,5 leta lani. Za to sta zaslužna uvoz rabljenih avtov in dejstvo, da ostajajo avtomobili dlje v lasti začetnega lastnika,« ugotavlja Svoljšak. »Še vedno stavimo na kakovost in zanesljivost, a gospodarska kriza je na avtomobilski panogi v Sloveniji pustila težko breme,« pravi. (TP)

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri