Prenove in novi modeli; kolumna: Tomaž Porekar

Po 16 letih je lanska avtomobilska razstava na ljubljansko Gospodarsko razstavišče znova pripeljala avtomobilske novosti. Prireditev je dobro uspela v skorajda vseh pogledih.

9. 2. 2018

Dve od večjih težav na Gospodarskem razstavišču, ki ju tudi ves trud prirediteljev ne more premagati, sta pomanjkanje primerne velikosti razstavnih prostorov in prostorska razdrobljenost. Dvoje montažnih šotorov ne more primerno nadomestiti razstavnih dvoran. Utesnjenost v središče mesta in pomanjkanje dovozov ter parkirnih prostorov je že drugotnega pomena. Vse tisto dobro z lanske marčevske prireditve in vsi omenjeni resni pomisleki so bili na tehtnici na letošnji seji članstva enega od obeh lanskih prirediteljev – Sekcije avtomobilskih uvoznikov pri Trgovinski zbornici Slovenije, ali bi sejmarjenje v dvoletnem ritmu spet nadaljevali.

Odgovor je bil zelo jasen, neodločenost je premagala nekaj manjšinskih glasov za.

Trend prirejanja avtomobilskih razstav v svetu gre v podobno smer, čeprav seveda tako drastičnih odločitev razstavljavci v Detroitu, Frankfurtu, Parizu ali Ženevi še niso potegnili. Tudi razlogi za upadanje zanimanja so različni, a je pri vseh – jasno – prvi pomislek vedno v previsokih stroških. Letošnji seznam tistih, ki bodo manjkali na obeh evropskih avtomobilskih razstavah, v Ženevi in Parizu, sega od Opla prek Nissana, Minija do Volva. A lanske ljubljanske izkušnje nekaterih, ki jih ni bilo, bi lahko govorile tudi v prid temu, da bi vseeno bilo koristno, če bi obiskovalcem, ki si želijo avtomobilskih zanimivosti, ponudili tudi nekaj svojega.

Za ljubljansko Gospodarsko razstavišče pa veljajo drugačni razlogi kot za ogromne razstavne prostore po razvitih mestih. Razstaviščna infrastruktura zagotovo odvrne vse, ki dvomijo. Tega pa tudi zagnani prireditelj ne more rešiti s še tolikšnim trudom. Prostori Gospodarskega razstavišča so zgodovinski. Zgrajeni so bili za VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije leta 1958. Proletarska revolucija je bila sicer pomemben dejavnik razvoja Slovenije in Jugoslavije v letih po drugi svetovni vojni. Tako pomemben, da je arhitektonsko ta dosežek zaščiten kot arhitektonski spomenik (zaščiten šele leta 1990).

Za zdaj ga še primerno vzdržujejo in ni v stanju, kot je zaščitena arhitektura slab kilometer stran na Plečnikovem centralnem stadionu. Obema pa je skupno tudi to, da sta včasih stara arhitektura in sodobna uporabnost nekaj povsem različnega. Morebiti bi morali uporabiti eno od misli z omenjenega kongresa: »Nič, kar je ustvarjeno, ne sme biti tako sveto, da se ne bi umaknilo tistemu, kar je še bolj napredno.«

Podobno moramo gledati na rezultat glasovanja tistih, ki si morebiti sicer želijo več sodobnih slovenskih avtomobilskih tem. Gospodarsko razstavišče v slogu avtomobilskih novosti ni le potrebno prenove, potreben je kar nov model.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri