Ja, nesreče se dogajajo tudi na avtocestah. Te so sicer res najvarnejši tip cest, a vseeno. Je pa tudi res, da jo ponavadi skupi le avtomobilska pločevina - in varovalna ograja.
Pustimo ob strani dejstvo, da so varovalne ograje na večini slovenskih avtocest zastarele in dotrajane, postavljene prenizko, smrtno nevarne za motocikliste, vzletišča za avtomobile ali pa so namesto njih le nekakšni količki in verižice (ki ne bi ustavile niti kolesarja, kaj šele avto). Optimistično lahko še vedno upamo, da jih bo DARS počasi zamenjal s sodobnejšimi, ki jih lahko vidimo na nekaterih odsekih novozgrajenih avtocest. Ali pa tudi ne . .
Le kako bi namreč lahko kaj takega pričakovali, ko pa se jim ne zdi vredno popraviti niti ograje, poškodovane v nesreči. Zadnje čase namreč ob avtocestah opažam vse več zvitih, na pol ali povsem podrtih varovalnih ograj, ki jih zviti Darsovci popravijo tako, da obnje postavijo kako opozorilno tablo ali stožec. Že dolgo je namreč znano, da voznik, ki zagleda tovrstne oznake, samodejno zavije stran od njih in tako ograje sploh ni treba popravljati - ali je to le pravljica, v katero verjamejo le na DARS-u? Morda verjamejo, da strela in avto nikoli ne udarita dvakrat na isto mesto?
Ob tem bi bilo zanimivo izvedeti, koliko odškodnine za popravljanja ograj, ki v resnici sploh niso popravljene (kar pomeni zamenjane), je zavarovalnica izplačala DARS-u? In zakaj zaradi očitnega kršenja zakona o javnih cestah proti odgovornim ne ukrepajo policisti. Saj je povsem preprosto: če je treba takoj po nesreči s cestišča odstraniti razbitine, ki bi lahko poškodovale druge avtomobile, ali vse polite tekočine, ki bi lahko povzročile nenadno poslabšanje voznih lastnosti ceste, je treba takoj popraviti tudi varovalno ograjo, ki je del ceste. Ampak DARS očitno meni, da se ne splača. Stožci in table so cenejši . .
Dušan Lukič, odgovorni urednik
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
