Dosežki posameznih združb so vedno v povezavi z ljudmi v njej, zlasti pa z učinkovitostjo in organiziranostjo vodstev. To velja tudi za skupino Volkswagen.
V njej je že skoraj četrt stoletja Ferdinand Piëch, ki je vnuk velikega Ferdinanda Porscheja, konstruktorja prvega Volkswagna, Hrošča. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je moral oditi iz dedovega podjetja, izdelovalca športnih avtomobilov iz Stuttgarta, ker so tam sprejeli odločitev, da sorodniki lastnikov, družin Porsche in Piëch, ne morejo več biti v službi pri njih.
Samozavestni Ferdinand Piëch je že tedaj sklenil dokazati, da je bila ta odločitev neupravičena. Novi življenjski cilj je postavil precej više, obvladovati Volkswagen. Začel je pri konstrukcijskem oddelku Audija, kasneje je tam postal tudi prvi človek. Odskočna deska za prevzem vodstva podjetja iz Wolfsburga, edinega lastnika Audija, je bila kar primerna.
Od trenutka Piëchovega prevzema je Volkswagen drugačno podjetje. Ni ga vodilnega, ki bi bil lahko gotov, da je njegova pot pri Volkswagnu začrtana in zagotovljena. Piëch je po tem, ko je dosegel upokojitveno starost, prevzel vodenje Volkswagnovega nadzornega odbora. Za šefa skupine Volkswagen pa je postavil Bernda Pieschetsriederja, menedžerja, ki se je moral posloviti od vodenja podjetja BMW. Pieschetsrieder si je na čelu Volkswagna obul prevelike čevlje, predvsem pa so bili poslovni rezultati tisti, zaradi katerih ga je Piëch odslovil.
Odtlej je Volkswagnov generalni direktor Martin Winterkorn. V Piëchovih časih je bil šef Volkswagnovega konstrukcijskega oddelka, ob vzpostavitvi vodilnega Pieschetsriederja pa ga je prav Piëch postavil za prvega šefa Audija. Winterkorn je postavil smernice za razvoj pri Audiju, nato pa prevzel še Volkswagen. Seveda s Piëchovim blagoslovom.
Zdi se, kot da sta Piëch in Winterkorn idealen par. Od Winterkornovega začetka šefovanja se je skupina Volkswagen povzpela med vodilne, pri čemer jim je zagotovo močno pomagala odločitev iz začetka osemdesetih let, ko je Volkswagen vstopil v Kitajsko.
Kako pomemben je za Volkswagen kitajski posel, je par Piëch-Winterkorn dokazal prve dni junija letos. Zamenjala sta številne menedžerje, med njimi pa je bil tudi Karl-Thomas Neumann, dosedanji šef kitajskega posla pri VW, ki ga ni dovolj dobro obvladoval. Podobno je bilo tudi z dvema članoma uprave pri Audiju. Za Michaela Dicka (tehnika) in Petra Schwarzenbauerja (prodaja) se je končala kariera pri največjem evropskem avtomobilskem izdelovalcu. Tudi Volkswagnov posel z gospodarskimi avtomobili (kjer so pravkar povsem prevzeli vajeti pri münchenskem MAN) je bilo treba postaviti na novo.
Morebiti je ta poteza tudi nakazala, da Winterkorn postavlja kažipote za svojega naslednika. Neumann je bil eden od kandidatov, zdaj je kot prvi kandidat tu sedanji šef Audijeve uprave Rupert Stadler. A tudi njegova služba ni zagotovljena. Piëch bo na poti do končnega cilja, da Volkswagen postane prvi na svetu, poskrbel, da ne bo nihče imel zagotovljene službe. Razen Winterkorna, seveda.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja